Iskanje izgubljene Lipertove jame

Predvajaj

Janez Kanoni, jamar-meteorolog na vhodu ene izmed Planinskih jam

foto: Jurij Popov

Če pomislimo, da je pod očem vidnim površjem naše male dežele dobrih dvanajsti tisoč jam in, da jih jamarji vsako leto najdejo približno petsto novih, potem ne more biti tako hudo, če se tu in tam kakšna izgubi. Če govorimo o Lip(p)ertovi jami, ki je del jamskega sistema Planinskega polja, potem lahko rečemo celo, da je dobro, da je, če je in, da je dobro, da se je izgubila, če se je izgubila. Zapleten stavek, a ga bomo takoj razložili. Jamo je našel, opisal in orisal eden prvih raziskovalcev tega jamskega sistema češki gozdni inženir in speleolog Viljem Putik (1856 – 1929). Takrat je bil po narodnosti Čeh, kot državljan pa prebivalec dvojne monarhije (avstro-ogrske), katere del so bile tudi tedanje slovenske dežele. Torej je deloval na ozemlju svoje države. K nam je prišel zaradi poplav okoli leta 1880, ki so pustošile v monarhiji, tako tudi na Planinskem polju in v okolici. Vode je bilo toliko, da so celo na pokopališča vozili pokojne s čolni. Pozorno preučevanje razmer, ga je pripeljalo do nekaj takrat izvirnih rešitev za zmanjšanje poplav; med drugim sta še danes v rabi dva njegova katavotrona, odkril pa je tudi, da Planinsko polje nima le slovite Planinske jame, ene največjih vodnih pri nas, ampak, da ima na drugem koncu polja še nekaj zanimiv jam. Med drugimi tudi skrivnostno Lipertovo, pisano z enim ali dvema p-jema (Lip(p)ertova). On jo je videl, vsaj tako je zapisal, jo je tudi narisal in vse skupaj objavil. Še pred njegovo smrtjo so jo začeli njegovi jamski nasledniki iskati, našli je še do danes niso, so pa našli številne druge. Leta 1936 je bil geolog dr. Alfred Šerko prepričan, da je našel vhod vanjo, toda nadaljnja preučevanja so ga prepričala, da to ni Lip(p)ertova jama. Zato jo je poimenoval Najdena jama in danes je to eden največjih jamskih sistemov pri nas, saj je dolg že 7,7 kilometra. Zato je Jurij Popov zapisal, da je dobro, da ta jama je, če je, in da se je izgubila, če se je, saj je njeno iskanje spodbujalo razvoj jamarstva pri nas in pripeljalo do novih pomembnih odkritij v Planinskem polju. Ta del Planinskega polja je sicer poseben predvsem v tem, da ima daleč največ na svetu jam na kvadratni kilometre. Petdeset namreč. Kaj pa Lip(p)nikova jama? Jamarji jo iščejo naprej, prepričani, da jama je, tisti, ki ne verjamejo v njen obstoj pa so v veliki manjšini. O tem bo torej govorila oddaja Sledi časa.