Tržnica – trebuh mesta

Predvajaj

Tolminski muzej, 2017.

foto: Milan Trobič.

Ob besedi tržnica si pogosto predstavljamo živopisno podobo stojnic z najrazličnejšimi pridelki, izdelki in še marsičem. V večjih urbanih središčih je obisk tržnice del vsakodnevnih opravil. V manjših krajih pa je tržnica odprta le ob koncu tedna. Ne glede na to, kakšen je urnik, je tržnica kraj, kjer srečujemo znance, prijatelje. Na njej kupujemo ali prodajamo. In kot so zapisali na straneh Tolminskega muzeja, na tržnici si izmenjujemo recepte, iščemo nasvete, se pogovarjamo o vremenu, politični in gospodarski situaciji ali včerajšnji televizijski oddaji.

Tržnica- stojnice, v Tolminu, 2017.

foto: Milan Trobič.

Tržnice imajo torej več pomenov – od družbenega do gospodarskega in turističnega. To so prostori komunikacije, družabnosti, tu poteka večplastna interakcija med kupci, prodajalci ali samo opazovalci. Kako so prebivalci Gornjega Posočja prodajali svoje izdelke in pridelke takrat, ko tržnic pri nas še ni bilo in sta bila najbližja trga v Gorici in Čedadu? O tem in o različnih oblikah trgovanja na našem območju pripoveduje slovenski del muzejske razstave, ki sta jo pripravila Etnografski muzej Istre/Museo Etnografico dell’Istria iz Pazina in Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka v sodelovanju s Tolminskim muzejem.

Naši sogovorniki

Karla Kofol, kustosinja, Tolminski muzej.

foto: Osebni arhiv Karla Kofol.

Barbara Klinkon, Zatolmin, 2017.

foto: Milan Trobič.

Dr. Janez Bogataj, 2017.

foto: Milan Trobič.

Starodavni začetki

Trgovanje na območju Zgornjega Posočja se je začelo že v prazgodovini, ko je tudi tu tekla pomembna trgovska pot, o čemer pričajo arheološki ostanki v grobovih, ki jih odkrivajo arheologi. Grobni dodatki, kamor sodijo tudi jantarne kroglice, in predvsem grška keramika, kažejo, da so tja prišli iz uvoza. Popotniki, trgovci, ki so potovali po tej poti, so s seboj prinašali tudi svojo kulturo in kulturo staroselcev prenašali drugam. Trgovina je vedno ne samo menjava blaga, ampak je tudi vedno menjava kulturnih dobrin, spoznavanje novih krajev, kar povzroči spremembe na posameznih območjih. To velja tudi za Posočje. Več podatkov o trgovanju je iz recimo temu novejših obdobij, nam je predstavila Karla Kofol, etnologinja, kustosinja in pedagoginja v Tolminskem muzeju.

Razstava

V Tolminskem muzeju imajo zanimivo potujočo razstavo Tržnica – trebuh mesta, ki je nastala kot plod sodelovanja Etnografskega muzeja iz Pazina in Zgodovinskega muzeja z Reke. Obe ustanovi sta to razstavo postavili že leta 2015 in od takrat je prepotovala velik del nekdanje skupne države. Povsod, kjer so jo gostili, pa so ji dodali še svoje raziskave in poglede na tržnice in trgovanje. V Tolminski muzej so to razstavo povabili zaradi univerzalnega sporočila, ki ga prinaša.

Tolminski muzej, 2017.

foto: Arhiv Tolminski muzej.

 

Nove oblike

Kmetija Klinkon- Sirarstvo Kramar,  sodi med sodobne kmetije. Imajo svojo stojnico enkrat tedensko v Kopru, kjer prihajajo  stalni kupci. Doma imajo trgovinico, ki jo obiščejo predvsem različni turisti, ki potujejo  po Tolminskem. Pa ne samo ti, sem hodijo tudi domačini in gostje z vse Slovenije pove Barbara Klinkon, ki skupaj z možem vodi kmetijo. Tretji način prodaje je preko velikih trgovskih podjetij. Tu pa je še mlekomat.

 

Izzivi

V zadnjem času so zelo aktualna prizadevanja za prenovitev osrednjih tržnic v velikih mestih. To se je zgodilo v Mariboru, v Celju in še kje in prodajalci in kupci nad novostmi niso najbolj navdušeni. Velik zalogaj bo tudi prenova osrednje tržnice v Ljubljani, kjer so zadeve še posebno vroče. In kaj o tem meni etnolog dr. Janez Bogataj? Po njegovem vsaka sprememba sproži določene posledice. Če so zadeve strokovno vodene in ne pod vplivom “občanskih” iniciativ, je vse lahko dobro izpeljano. Ljubljanska tržnica potrebuje prenovo. Strokovno ne vidi ovire, da bi bila tržnica delno zaprta v času prenove. Žal pri nas strokovna mnenja zelo malo veljajo.

Po drugi strani pa korenitim posegom v zelo občutljiv prostor nasprotujejo Civilna iniciativa Tržnice ne damo,  in posamezniki, ki obljubama odgovornih ne verjamejo, in do tega imajo vso pravico. Kako se bo vse skupja odvilo je veliko vprašanje.