Med priimki v Sloveniji je priimek Brumec skupaj s priimki Borko, Kravanja, Kukovič, Luzar in Zabukovec na 730.–735. mestu za priimki Ivanuša, Kac, Kvas, Peklar, Ponikvar na 724.–729. mestu in pred priimki Franko, Lisjak, Stevanović, Vrtačnik, Žakelj na 736.–740. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je 1. 1. 2016 s priimkom Brumec podpisovalo 450 (1971: 437; 1997: 483; 2012: 464) prebivalcev in prebivalk Slovenije. Ti so bili po regijah razporejeni takole: v podravski 313, v savinjski 85, v osrednjeslovenski 29, v koroški 12, v gorenjski 5, v pomurski in obalno kraški manj kot po 5.

Med priimki v Sloveniji je priimek Brumec skupaj s priimki Borko, Kravanja, Kukovič, Luzar in Zabukovec na 730.–735. mestu za priimki Ivanuša, Kac, Kvas, Peklar, Ponikvar na 724.–729. mestu in pred priimki Franko, Lisjak, Stevanović, Vrtačnik, Žakelj na 736.–740. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je 1. 1. 2016 s priimkom Brumec podpisovalo 450 (1971: 437; 1997: 483; 2012: 464) prebivalcev in prebivalk Slovenije. Ti so bili po regijah razporejeni takole: v podravski 313, v savinjski 85, v osrednjeslovenski 29, v koroški 12, v gorenjski 5, v pomurski in obalno kraški manj kot po 5.

Primek Brumec je tudi sestavina dvojnih priimkov. Takih priimkov je bilo konec leta 1997 skupaj 9, od teh 6 s priimkom Brumec na prvem mestu: Brumec Aurednik, Brumec Ferš, Brumec Kovač, Brumec-Kralj, Brumec Martinčič, Brumec Turk ter Babšek Brumec, Didek Brumec, Udovič Brumec.

Priimek Brumec se izvorno povezuje z občno besedo brúma ‘pobožnost’ in pridevnikom brúmen zastarelo ‘pobožen’ in šaljivo ‘prizadeven, vnet’. Nastal je verjetno prek vzdevka iz zdaj neizpričane občne besede *brumec v pomenu ‘pobožen človek’. Priponsko obrazilo ec tu pooseblja koga, katerega izstopajoča lastnost je bila bruma, torej pobožnost, verjetno tudi prizadevnost, vnetost. Iz pridevnika brúmen zastarelo ‘pobožen’ in šaljivo ‘prizadeven, vnet’ je prek vzdevka nastal priimek Brumen. Vzdevek ali priimek Brumen je torej prvotno dobil kdo, ki je bil pobožen ali prizadeven, vnet. S pridevnikom brumen se povezuje tudi izvor priimka Brumnik. Tvorjen je s priponskim obrazilom ik, ki je prvotno poosebljalo koga z lastnostmi, ki jih zajema pridevnik brumen, tj. *brumni (človek). Pridevnik brumen je izpeljan iz občne besede brúma (tudi brumnost) v pomenu ‘pobožnost’, ki je izposojena iz srednjevisokonemškega vrum, vrume (gl. tudi starovisokonemško fruma ‘uporabnost, korist’, pridevnik vrum ‘dober, priden, pobožen’).

Priimka Brumec in Brumen se pojavljata tudi na sosednjem Hrvaškem, kjer sta v Međimurju izpričana leta 1638 Brumecz (v kraju) Jalšovec in 1850 Brumen (v kraju) Globoko. Anđela Frančić (Međimurska prezimena, str. 209) ju razlaga iz nemškega brummen ‘godrnjati, mrmrati’.

Prvi