Po starem izročilu se je v noči med 14. in 15. avgustom leta 1512 čuvajema strunjanskih vinogradov prikazala Marija in piranskemu župniku prek njiju sporočila, naj popravi njej posvečeno cerkvico, ki je stala tam že nekaj sto let. Župnik je že naslednjo nedeljo pri slovesni maši razglasil ta izredni dogodek in naznanil župnijsko romanje tja. Govorice o čudežnem Marijinem prikazánju so se hitro razširile in že decembra istega leta je piranski mestni svet določil, da miloščino in druge premoženjske zadeve strunjanske cerkve upravlja bratovščina Matere božje, ki jo je ustanovil piranski župnik. Od takrat cerkvica v Strunjanu, ki je sicer najjužnejša slovenska romarska pot, ob prazniku Marijinega vnebovzetja že pol tisočletja privablja mnogo romarjev.
—–
Pesnik in prevajalec FRANZ HERMANN VON HERMANNSTAHL se je rodil na današnji dan leta 1799 na Dunaju. Od leta 1831 do 1846 je kot državni uradnik služboval v Ljubljani in se tu seznanil s slovenskimi literati. Tudi njegove pesmi kažejo, da je dobro poznal Prešerna, Čopa in Zupana. Bil je urednik časopisa za umetnost “Carniólia” in tajnik Filharmoničnega društva. Po naročilu Muzejskega društva iz Ljubljane je leta 1845 pregledal graščinske arhive in knjižnice po Dolenjskem ter mestni in kapucinski arhiv v Krškem. Pomembnejše listine je prepisal ali naredil izpiske in tako obogatil muzejski arhiv. Franz Hermann von Hermannstahl je v avstrijsko literaturo uvedel gazelo; prek Zupanovih prevodov je ta oblika prešla v slovensko pesništvo.
——
Zdravnik, narodni buditelj in politik ŠTEFAN KOČEVAR se je rodil na današnji dan leta 1808 v Središču ob Dravi.. Bil je najtesnejši sodelavec Stanka Vraza na Štajerskem. Pod njegovim vplivom je zbiral ljudske pesmi (tudi sam je pesnil), pripravljal izdajo slovarja ilirskega jezika ter pozival rojake k narodni zavesti in prebujenju. V revolucionarnem letu 1848 se je zavzemal za tesnejše povezovanje med Slovenci in Hrvati. Bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Narodne čitalnice ter osrednja osebnost političnega in
narodnega življenja v Celju. Štefan Kočevar je leta 1882 napisal poljudnoznanstveno knjižico »Slovenska mati« s podnaslovom »Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo«.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici rodil slikar FRANCE PAVLOVEC. Diplomiral je na akademiji v Zagrebu. Leta 1928 se je s skupino v Zagrebu šolanih slovenskih umetnikov povezal v “Četrto generacijo”, pozneje pa se je pridružil skupini Neodvisnih. Njegovo slikarstvo se naslanja na tradicijo slovenskega impresionizma, postimpresionizma in zgodnjega romantizma. Čeprav je Pavlovčev motivni svet segel na vsa področja od portreta do tihožitja, je sinonim za njegovo slikarstvo krajina. France Pavlovec je leta 1949 in 1951 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Prevajalka GITICA JAKOPIN se je rodila na današnji dan leta 1928 v Leskôvcu pri Krškem. Diplomirala je iz germanistike in romanistike. Njen prevajalski opus je zelo obsežen, saj je iz srbohrvaščine, ruščine, francoščine, nemščine in angleščine prevedla več kot 70 knjig. Prevajala je dela Dostojevskega, Rabelaisa, Londona, Agathe Christie, Handkeja in drugih, poleg tega pa je prevedla več kot sto filmov, dram in nadaljevank. Pisala je tudi prozo za otroke. Za svoj ne samo obsežen, ampak tudi kakovosten opus je bila leta 1985 nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem, Sovretovo nagrado.
