»Klop je najnevarnejša zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali.
Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki prstana, ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Vendar pa infektolog Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja, da se rdečina ne pokaže pri vseh obolelih. Prav tako pa lahko najbolj značilne znake in simptome bolezni prezremo, ali pa jih pripišemo kateremu drugemu obolenju. Boreliozo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki.
Ali ste vedeli, da klopi v svojem življenju le trikrat pijejo kri – prvič kot ličinka, drugič kot nimfa in tretjič kot odrasla žival – običajno le samica? Klop se na gostitelja prisesa z različnimi organi, ki jih imenujemo obustne okončine. V Sloveniji živi 16 različnih vrst klopov. Biolog Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pravi, da je njihova povprečna življenjska doba tri leta.
Bolje preventiva kot kurativa
Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, sodi Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Lymska borelioza je najpogostejša, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Ob boreliozi, o kateri govori tokratni Ultrazvok, nas zdravniki vsako leto svarijo tudi pred klopnim meningoencefalitisom. Po številu obolelih že več let izstopata Koroška in Gorenjska regija. Kakšno je stanje letos, pa v prihodnji oddaji. Že zdaj vas vabim k poslušanju.
