Slišimo, da čas res obrača hitro svoje liste oziroma da tempo življenja narekuje, da časa za lepe in srečne reči morda primanjkuje. Mnogo resnice je v tem. Morda pa je čas počitnic prinesel in še prinaša nekaj tistega, kar je v mesecih ali celo v letih pred tem odšlo mimo nas, kar smo pozabili, morda zanemarili, ko nismo to bili mi – tisti pravi mi. Kdo pa je pravi človek oziroma kdaj je človek tisti pravi, ko se res najde in živi svoje življenje na polno? Verjetno traja to iskanje vse do konca. In pomembno je, da traja in da ubiramo dobre poti. Niso namreč vse poti enake in niso vse dobre. Ni tudi vse, kar nam je ponujeno in kar v svoji svobodni volji, v trenutnem navdihu izberemo, ni vse dobro za nas in nam ne prinaša tisti mir in smisel za naprej. Zdi se, da ko čas obrača svoje liste, obrača in pretresa marsikaj tudi nas.
Skala miru, modrosti in dobrote sredi vsakršne teme je potem še kako potrebna, da ohranimo svojo človeškost in božjo podobo – imago Dei v sebi. Vemo že, kako pomembno je imeti ob sebi zveste, zanesljive ljudi, prijatelje, sodelavce. In kako pomembno je šele, da svoje srce položimo na oltar nečesa trdnega, stanovitnega in neminljivega. In ne obratno, da svoje srce, torej vse, kar smo, vržemo le nekam v kolesje nečesa ali nekoga, morda vsak čas v nekaj drugega. V tem kolesju lahko zares izgubimo pravega sebe, mir in poslanstvo. S tem si pa naredimo medvedjo uslugo.
Bog je tista skala, trdnjava, trden grad – poje že skoraj 500 let evangeličanska himna. Vedno je bil zavetje človeku in ljudem, trpečim in tistim, ki iščejo. Vsem. Na tej poti pri Njem in k Njemu pa ni nesvobode, ampak svobodno iskanje v vsej odgovornosti. In na tej dolgi poti je pravi človek Kristus tisti pravi človek, ki je pritegnil k sebi množice ljudi in priteguje še danes. Ko iščemo tako pravega sebe, svoj notranji mir in res tisto, kar je naše poslanstvo tukaj, stojmo na trdni skali svobode življenja, na skali dobrote in ljubezni, na skali odgovornosti in etike življenja, ki je nad vsem. Stojmo kot kristjani, če to smo, na načelih našega krščanskega Boga.
Lepe, mirne in blagoslovljene počitniške dni vam želim, vse dobro!
Slišimo, da čas res obrača hitro svoje liste oziroma da tempo življenja narekuje, da časa za lepe in srečne reči morda primanjkuje. Mnogo resnice je v tem. Morda pa je čas počitnic prinesel in še prinaša nekaj tistega, kar je v mesecih ali celo v letih pred tem odšlo mimo nas, kar smo pozabili, morda zanemarili, ko nismo to bili mi – tisti pravi mi. Kdo pa je pravi človek oziroma kdaj je človek tisti pravi, ko se res najde in živi svoje življenje na polno? Verjetno traja to iskanje vse do konca. In pomembno je, da traja in da ubiramo dobre poti. Niso namreč vse poti enake in niso vse dobre. Ni tudi vse, kar nam je ponujeno in kar v svoji svobodni volji, v trenutnem navdihu izberemo, ni vse dobro za nas in nam ne prinaša tisti mir in smisel za naprej. Zdi se, da ko čas obrača svoje liste, obrača in pretresa marsikaj tudi nas.
Skala miru, modrosti in dobrote sredi vsakršne teme je potem še kako potrebna, da ohranimo svojo človeškost in božjo podobo – imago Dei v sebi. Vemo že, kako pomembno je imeti ob sebi zveste, zanesljive ljudi, prijatelje, sodelavce. In kako pomembno je šele, da svoje srce položimo na oltar nečesa trdnega, stanovitnega in neminljivega. In ne obratno, da svoje srce, torej vse, kar smo, vržemo le nekam v kolesje nečesa ali nekoga, morda vsak čas v nekaj drugega. V tem kolesju lahko zares izgubimo pravega sebe, mir in poslanstvo. S tem si pa naredimo medvedjo uslugo.
Bog je tista skala, trdnjava, trden grad – poje že skoraj 500 let evangeličanska himna. Vedno je bil zavetje človeku in ljudem, trpečim in tistim, ki iščejo. Vsem. Na tej poti pri Njem in k Njemu pa ni nesvobode, ampak svobodno iskanje v vsej odgovornosti. In na tej dolgi poti je pravi človek Kristus tisti pravi človek, ki je pritegnil k sebi množice ljudi in priteguje še danes. Ko iščemo tako pravega sebe, svoj notranji mir in res tisto, kar je naše poslanstvo tukaj, stojmo na trdni skali svobode življenja, na skali dobrote in ljubezni, na skali odgovornosti in etike življenja, ki je nad vsem. Stojmo kot kristjani, če to smo, na načelih našega krščanskega Boga.
Lepe, mirne in blagoslovljene počitniške dni vam želim, vse dobro!
