Ciril Mlinar Cic

Pred enim od izvirov Ljubljanice, Velikim okencem, 2013.

foto: Mateja Gruden.

Ciril Mlinar Cic, potapljač, jamar, filmski ustvarjalec, fotograf in inovator, je zagotovo človek, prežet z neustavljivo energijo raziskovalca. Radovednost ga žene v vedno nove pustolovščine. Te potem z velikim občutkom ohrani v videu ali filmski obliki, kot so prepoznali tudi na številnih mednarodnih festivalih, posvečenih naravoslovnim filmom. Cic se je s potapljanjem srečal leta 1959 na Pagu v Novalji; kot petletnega fantiča ga je popolnoma očaral pogled skozi podvodno masko. Ta izkušnja je bila tako močna, da je v osnovni šoli, ko so pisali spis o tem, kaj bo kdo, ko bo velik, zapisal, da bo seveda potapljač.

Cic pripravlja pumpo in dihalno vrečo za preizkusni potop. Kopališče Štern v Ljubljani, 1969.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

In to se je tudi zgodilo. Kot 16-letnik je opravil izpit za potapljača še prej pa si je začel sam izdelovati opremo.

Potapljaška pumpa in prvo podvodno ohišje.

foto: Ciril Mlinar Cic.

 

Za krmilom potapljaške barke Armande , 1970.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

 

Po izpitu za športnega potapljača v Žurkovu ,1971.

foto: Arkadij Popovič – Dadi.

 

Na potopljeni ladji Peltastis, na otoku Krku , 1971.

foto: Milan Orožen Adamič.

 

Polnjenje jeklenk na potapljaškem taboru na Kornatih, 1971.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

Fotografiranje

Pri potapljanju ga je vedno spremljal fotoaparat. Med letoma 1987 in 1996 je bil reprezentant Slovenije za mednarodna prvenstva v podvodni fotografiji. Leta 1994/95 je predsedoval komisiji za podvodno fotografijo pri Slovenski potapljaški zvezi.

Cic z drugim doma narejenim ohišjem za fotoaparat Werra-1 na Siparju, 1972.

foto: Jože Hanc.

 

Cic po uspešnem fotolovu v Klenovici, z doma narejenim ohišjem za Praktiko L-2. Državno prvenstvo Jugoslavije, ki mu je prineslo pet prvih mest, 1988.

foto: Marjan Trobec.

 

Na 2. svetovnem prvenstvu v podvodni fotografiji z modelom Uršo Vrhunc v Cadacquesu, 1988.

foto: Karmen Zupanc.

 

Z ohišjem Subal za Nikon F3, leta 1991.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

 

Fotografiranje na Kamenjaku, za reportažo o nabiralcih spužev. V skafandru je Branko Glišić, 2005.

foto: Nina Mlinar.

 

S prvim podvodnim ohišjem za fotoaparat iz leta 1969.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

Cic o sebi pravi:
“Ukvarjam se z videom, filmom in fotografijo, ter s podvodnim raziskovanjem in raziskovanjem kraških jam. Snemam predvsem naravoslovne filme, za katere pogosto pišem tudi scenarije in jih režiram. Specialist sem za podvodno in jamsko fotografijo ter video in film. Sem avtor filmov, televizijskih oddaj, multivizij in publikacij, predvsem na področju podvodnega in jamskega sveta. Iz svojega bogatega opusa posnetkov iz narave sem sestavil serijo kratkih filmov, ki celovito predstavljajo podvodni in jamski svet Slovenije. S predavanji in projekcijami v živi sliki predstavljam manj znana in novo odkrita okolja šolarjem, dijakom in študentom ter širši publiki vseh generacij. V produkciji cicfilm, specializirani za podvodni in speleološki film, ves čas nastajajo novi filmi, ki predstavitve sproti dopolnjujejo. Zaposlen sem v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.”

https://youtu.be/Wj2QVKj6jVk

 

Potapljanje na Kornatih , 1972.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

 

Kot vodja skupine na tečaju športnih potapljačev. Kopališče Ilirija, 1973.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

 

Potapljanje na Triglavskih jezerih, 1977.

foto: Zvone Kutin.

 

Potapljanje z avtonomnim aparatom zaprtega kroga. Otok Katarina, Puljski zaliv, 1976.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

 

Trening apnee v bazenu, konec sedemdesetih.

foto: Marjan Trobec.

 

Priprave na jamski potop. Pred izvirom Žerovnščice, 1983.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

 

Cic pred izvirom Žerovnščice, 1983.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

 

 

V zračnem žepu sifona v izviru Žerovnščice, 1983.

foto: Marko Krašovec.

 

Merjenje in zapisovanje v sifonu izvira Rijeke Dubrovačke,1986.

foto: Ciril Mlinar Cic.

 

Lilo, Mare in Cic po raziskovanju Kozje luknje pri Šembijah, 1987.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

 

 

Potapljanje v pritočni sifon v Novi Križni jami (1996). Pomagajo jamarji Drago Lunka, Alojz Troha in Jože Stražišar.

foto: Bogdi Kladnik.

 

 

Pred obiskom blejskega velikana, soma Maksa, 2006.

foto: Igor Pustovrh.

Za svoje fotografije podzemnih vodnih skrivnosti je začel kmalu dobivati prve nagrade. Tako je na prvi jugoslovanski razstavi speleološke fotografije v Splitu prejel prvo nagrado za barvno fotografijo.

Filmi

Pozneje je njegova nepogrešljiva spremljevalka filmska kamera.

Snemanje prvega filma o jamskih potapljačih v Veselovi jami, 1983.

foto: Marko Krašovec.

 

Snemanje filma za drugim sifonom v Veselovi jami (1983). Jamarja igralca sta Samo Čelešnik in Dane Bernik.

foto: Marko Krašovec.

Človeška ribica.

foto: Ciril Mlinar Cic.

Cic o snemanju  Proteusa- Človeške ribica: “Tisti dan, 27.2.1983, sem v dnevnik zapisal:
… pri brzicah zlezeva v mrzlo vodo, previdno, da ne dvigneva rahlega rumenega mulja. Spustiva se proti dnu. Svetlobni stožci najinih brlivk nemo tipajo skozi rjavkasto vodo. Naenkrat dosežejo dno. In že jih zagledava, za dobro ped dolga, bleda telesca, ki leže tu in tam na mulju in skalah. Približava se jim, da bi jih lahko dosegla, a s svetlobo porušiva spokojnost med živalmi. Dvignejo se od tal in urno zaplavajo zvijajoč svoje vretenasto telo … Razburjen gledam skozi iskalo, medtem ko kamera brni, saj nastajajo prvi filmski posnetki proteusa v njegovem naravnem okolju.

Na podelitvi zlate Hans Hass medalje v Linzu,1986.

foto: Rainer Hamedinger.

 

Uradne selekcije filma Water cycle na nekaterih filmskih festivalih.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

Nekateri realizirani filmi:

  • Cave diving (1982/83)
  • Betwen Cave Divers (1983)
  • U carstvu čovjeće ribice (1983)
  • Speleonauti (1983)
  • Proteus (1985)
  • Slovensko podvodno življenje (1989/90)
  • Jezero pod ledom (1991)
  • Cvetenje morja (1989/91)
  • Herzog – podvodni posnetki (1995)
  • Soška postrv (1996)
  • Obrazi zelene reke (1997/98)
  • Človeška ribica ali močeril – Proteus anguinus (1999)
  • Mora biti tako? (2000)
  • Vračajmo naravi, da bi živeli bolje! (2001)
  • Morski pes orjak Cetorhinus maximus v slovenskem morju (2001)
  • Portret podvodnega fotografa (2002)
  • Od kita do okostja (2004)
  • Za kvaliteto življenja (2005)
  • For the Quality of Life (2005)
  • Alpski botanični vrt Juliana v Trenti (2006)
  • Jezero (2007)
  • Reka zgornji tok (2007)
  • Reka srednji tok (2007)
  • Živi svet reke Ljubljanice (2007)
  • Ribolov v Sloveniji (2008)
  • Reka spodnji tok (2008)
  • Brazdasti kit v slovenskem morju (2009)
  • Rudnik Sitarjevec (2009)
  • Podmorski termalni sulfatni izviri (2009)
  • Jamske živali (2010)
  • Vrijedne i zaštićene zajednice kvarnerskog podmorja (2010)
  • Svijet fluorescentnih boja (2011)
  • Kanjon Idrijce (2012)
  • Dolina Branice in Natura 2000 (2012)
  • A hot spot in the cold darkness (2013)
  • Piranski brancin Fonda (2013)
  • Človeška ribica z jajčeci (2013)
  • Purse seine fising (2014)
  • Kostanjeviška jama (2014)
  • Potopljeni kanjon Drave (2015)
  • Voda in kras (2015)
  • Vodni krog (2015)
  • Lovci na človeške ribice (2016)

Kratki igrani film Vodni krog se spogleduje s problematiko tretjega tisočletja, ali kot je zapisal Borut Peric:

“V sklopu čezmejnega projekta Slovenija-Hrvaška Škocjan-Risnjak, katerega vodilni partner je bil Javni zavod Park Škocjanske jame, je bil narejen pomenljiv, a zelo zgovoren film o odnosu in brezbrižnosti človeka do vode predvsem pa o preskromnem zavedanju o ranljivosti kraških vodonosnikov. Slednji so kot vir pitne vode, ne le v Sloveniji ampak še precej širše, izjemnega pomena. Avtor filma je Ciril Mlinar Cic.”

( vir; spletna stran: www.cicfilm.com)

Igralec Ludvik Bagari na sceni, v filmu Vodni krog, 2015.

foto: Ciril Mlinar Cic.

 

 

Na snemanju filma Vodni krog, 2015.

foto: Jože Pristavec – Joc.

 

Prva nagrada za film Vodni krog. Vasteras Film Festival, Švedska, 2015.

foto: Ciril Mlinar Cic.

 

Nagrada za film PROTEUS HUNTERS. Monte Analogo Hells Bells Speleo Award, Trst 2017 .

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

 

Nagrada, prvo mesto na festivalu PAF Tachov za film v kategoriji profesionalnih produkcij, 2017.

foto: Ciril Mlinar Cic.

 

Knjige

Ni pa samo odličen potapljač, snemalec in fotograf, ampak tudi odličen pisec; o tem nazorno priča obsežna bibliografija z več kot 200 članki v najrazličnejših revijah, knjigah in časopisih. Napisal je tudi svojo knjigo z naslovom Podvodje.

Knjiga Podvodje.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

 

Predstavitev knjige Podvodje v Kinu Šiška, 2015.

foto: Matej Pušnik.

 

Knjiga Podvodje je zagotovo nekja posebnega, Bernard Nežmah je v Mladini št. 26, 26.6. 2015,  objavil:

40 let potapljaških zgodb.

Ne, to niso pravljični opisi podzemnega sveta, ki ga sleherniki nikoli ne doživimo na lastne oči. To je vodna vzporednica legendarnega alpinista Hermanna Buhla in njegove knjige Nanga Parbat.

Zgodbe o strasti, ki presega običajna življenja. Tu ni principa – hočeš med potapljače in si kupiš opremo. Želja premaga ritem bivanja. Podvodni fotoaparat v izložbi je sprožil celo poletje zbiranja starega železa! Prihranki, namenjeni za novo stanovanje, so končali v nakupu amfibijske kamere in akumulatorskih luči za podvodno snemanje! Vmes 1001 domislica, kako iz nič izdelati potapljaško opremo.

Beremo o srečanju z mrtvim kitom, klesanju zagozdene kirnje, človeški ribici na krajih, o katerih nihče ni vedel, da tam bivajo, »face to face« s somom v jezeru, kjer letoviščarji zrejo v druge smeri, o najdbi reke, ki teče globoko pod Neretvo, snemanju ribice »upiravca«, ki se maskirana drži na dnu reke, pogledu morskega psa, pogledu na kleči ugaslega vulkana, romunskem podzemlju, o iskanju tovariša sredi Poljske, ki je poniknil v sifonu, o slovenski Amazoniji …

Potapljanje kot premagovanje ležernosti bivanja: v jezeru pod ledom sredi zime, s 50 kg opreme po 270 stopnicah v Pivka jami, ponoči raziskovanje vodnega podzemlja, navsezgodaj pa na delovnem mestu v službi. Vse, da bi stopil v svet, ki je onkraj znanega.

Vsaka pot v knjigi je peripetija, vsaka zgodba je svojska, nikjer ni pustolovstva in turizma, posnetki kdaj prinesejo trenutek slave na festivalu, ki pa ne pozna glamourja. Kot da bi brali povodnega moža, ki ima za prijatelje vodna brezna, podvodne tokove in druguje z ribami.

Knjiga, ki ni pisana s pisateljsko roko, a njene zgodbe s svojo enkratnostjo vlečejo bralca od potopa do potopa.

 

Z Alanom Bizjakom pred snemanjem človeških ribic v Kompoljski jami, 2016.

foto: Osebni arhiv Ciril Mlinar Cic.

Sklep…

Ciril Mlinar Cic kljub vsem uspehom, priznanjem, ostaja prvinsko skromen človek, ki svojih podvigov ne obeša na velik zvon. Pa bi jih lahko, in to povsem upravičeno in zasluženo. Ta njegova umirjena preprostost prepriča, ko ga srečaš prvič in ko se z njim snideš čez nekaj desetletij. Cic občutljivo spremlja dogajanje v naravi in v okolju, ki mu je domače, v podvodju, za konec dodajam razmišljanje, objavljeno v Dnevnikov objektiv 25. april 2009 stran 1stran 2:

“Pod petdeset metrov debelim skalnim stropom je bilo videti življenje jamskih živali kar se da varno, kot v najglobljem podzemskem zaklonišču. Vendar ni bilo tako. Vsaka jama, v katero priteka voda s površja, je zelo ranljiva, saj je odvisna od kakovosti te vode, kot tudi od vsake njene naključne zastrupitve. Če takšna zastrupljena voda steče v podzemlje in je koncentracija strupa dovolj velika, je jamskega vodnega življenja v hipu konec. Obenem pa je konec tudi s še enim našim morebitnim vodnim virom, iz katerega bi lahko črpali vodo za pitje. Premalo se zavedamo kako zelo smo soodvisni od te iste vode, vode iz podzemlja. Tako kot je življenje proteusa odvisno od nas, tako smo mi odvisni od njegove čiste vode oziroma od tega, ali jo bomo znali takšno tudi ohraniti. Tako je močeril tudi na simbolni ravni usodno povezan s človeštvom in preživetjem nasploh.”

Cirili Mlinar Cic, gost v studiu Radio Slovenija, 2017.

foto: Milan Trobič.