Suša je katastrofalna

Razmere so podobne kot leta 2003 in 2013. Rešitev je v namakanju.

foto: flickr.com/CraneStation

V Jugovzhodni Sloveniji je suša že popolnoma uničila pridelke, slabo pa kaže tudi v Prekmurju in na Primorskem. Suša je naravni pojav, za katerega opažajo, da je vedno pogostejši in vedno bolj intenziven. O tem, ali se še da kaj rešiti in kakšna bi morala biti sistemska preventiva, da bi se v prihodnje izognili takim naravnim katastrofam, ki so pogubne predvsem za kmetijstvo, smo se pogovarjali z dr. Andrejo Sušnik iz Agencije za okolje, ki bo tudi gostja jutrišnjega Studia ob 17-ih.

Zaradi visokih temperatur in pomankanja padavin je ponekod v državi že nastopila suša. Nekateri kmetje v Posavju, na Dolenjskem in Beli krajni opozarjajo, da bodo pridelali za polovico manj kot prejšnje leto. Suša prav tako pustoši na Celjskem. Najhuje je na Kozjanskem, kjer imajo težave tudi z oskrbovanjem s pitno vodo, poroča Matija Mastnak.

Na Celjskem imajo zaradi visokih temperatur in pomankanja padavin največ težav kmetje v občinah Laško, Šentjur, Podčetrtek in Kozje. Na 90 hektarski kozjanski kmetiji so na primer pridelali dve tretjini manj sena kot prejšnje leto, pojasnjuje njen gospodar Martin Senica:

Na koruzni silaži bo tudi 30 odstotkov manj pridelka, tako da, ker mi se ukvarjamo z živinorejo, bo treba dokupit, dokupit pa se ne bo dalo blizu, ker je tukaj suša v večjem obsegu.

Vremenoslovci za začetek naslednjega tedna napovedujejo padavine, a vprašanje je, če bodo te preprečile še večjo sušo. Direktor Kmetijske zadruge Šmarje Vinko But:

Če pade 30 milimetrov dežja, pa imamo potem naslednji dan 35˚C, se to kaj dosti ne pozna.

V Občini Kozje se je kritično zmanjšal vodostaj v zajetju pitne vode. Županja Milenca Krajnc pravi, da gasilci vodo dovažajo že osmim domačijam:

Če se bo ta suša nadaljevala, se pa bojimo, da bomo morali še na širše območje prevažati vodo.

Kozjanski kmetje in tamkajšnji župani državo pozivajo, da naj prizadetim kmetijam začasno zmanjša davek, sofinancira zavarovalnine v primeru suše in vzpostavi sistema državnega odkupa živali. Bojijo se namreč, da bodo klavnice, tako kot so to ob suši storile leta 2003, prepolovile odkupne cene mesa.

V Posavju in na Dolenjskem suša, ki traja skozi celotno vegetacijsko obdobje, terja svoj davek – travinje je rjavo, krme ni; poljščine se ne razvijajo, kot bi morale; sadni in vinogradniški nasadi s povešenimi listi in posledično manjšimi plodovi kažejo žalostno podobo. Prizadeti so tudi pridelovalci plodovk, ki imajo namakalne sisteme. Po podatkih kmetijsko gozdarskega zavoda Novo Mesto je na področju Posavja in Dolenjske letos padlo le okoli 40 % povprečne količine padavin, zato suša v kmetijstvu že terja ekstremne davke, poroča Suzana Vahtarič.

Na Dolenjskem, v Posavju in v posameznih delih Bele Krajine stanje površinskega sloja tal že od sredine junija drsi v ekstremne sušne razmere, pravijo na Arsu. Prizadete so vse kulture, opozarja svetovalka za poljedelstvo in travništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Mateja Strgulec:

Samo nekje okoli 40 odstotkov običajnih padavin v tej rastni dobi, poleg tega pa še ekstremne vročine, ki povzročajo vžige in seveda tudi zastoje rasti rastlin.

Po površini je največ travinja, travniki in pašniki so suhi, na kmetijah, kjer živijo od prireje mleka, je izpad le tega vsaj za tretjino, živina pa zunaj nima paše, problem bodo zaloge krme za zimo. Zelo prizadeta je koruza kot druga največja kultura, pogosto na metru višine že nekatera metliči.
Tudi pridelovalci plodovk na brežiško krškem polju imajo kljub namakanju že do 50 odstotni izpad pridelka, pravi Rado Kramer iz Malega Mraševega:

2 hektarja imamo plodovk, kumare, paradižnik, papriko in so ožigi od vročine. Krompir če ni namakan, je isto. Kar smo imeli namakanja, je naredilo, smo prodali. 2 hektarja imam v peščenem, ni namakanja, ni nič, se ne splača pobirat. Dopoldne 2 uri zalivaš, zvečer je vse suho. Letos bo prepolovilo pridelek.

V Novem mestu je v vegetacijski sezoni padlo le 186 milimetrov dežja, kar je najmanj od leta 1961, lokalno pa je v Posavju pa po podatkih Arsa padavin še manj.