Leta 1613 je japonski šogun, tedaj de facto vladar dežele vzhajajočega sonca, v Evropo poslal diplomatsko misijo, ki jo je vodil samuraj Rokuemon Hasekura. Japonski odposlanci so bili na poti dolgih sedem let, prepotovali so dva oceana, stopili so pred obličji španskega kralja v Madridu in papeža v Rimu – a vse zaman. Dogovora o neposredni trgovini med Japonsko in Španijo niso podpisali in vprašanje svobodnega delovanja katoliških misijonarjev na Japonskem je ostalo nerešeno. To so suha dejstva, ki jih je zabeležila zgodovina. Japonski pisatelj Shūsaku Endō pa v romanu Samuraj za temi dejstvi odkriva druga vprašanja – vprašanja posameznikove vere, dolžnosti in zvestobe pa tudi slepe sile zgodovine, spričo katere je Hasekura popolnoma nemočen. Do kakšnih odgovorov se je Endō dokopal, preverjamo v tokratnem Sobotnem branju. Gost pred mikrofonom bo Iztok Ilc, ki je Endōvega Samuraja v slovenščino prevedel iz japonskega jezika.
Iskanje
