Mlin na veter

Predvajaj

foto: Milan Trobič.

Mlini na veter so zagotovo eden od simbolov Nizozemske, najdemo pa jih tudi v  Skandinaviji, Španiji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Na Nizozemskem naj bi jih bilo nekoč več kot 10.000, danes pa jih je le še okrog tisoč. Uporabljali so jih za črpanje vode, mletje žita, žaganje lesa in številne druge industrijske ali kmetijske dejavnosti. Med posebnostmi je treba omeniti, da so bili mlini na veter nekoč tako zanimivi, da so bile nizozemske oblasti prisiljene leta 1752 celo prepovedati izvoz sestavnih delov zanje. Tuji popotniki so namreč hodili po deželi in želeli dobiti potrebne podatke za izdelavo mlinov, ob tem pa so nagovarjali tiste, ki so obvladali tehnologijo izdelovanja in rokovanja z mlini, da bi odšli z njimi v tujino. Zaščitni ukrepi seveda niso zalegli in kmalu so mlini na veter rezali veter tudi izven svoje domovine Nizozemske. V oddaji Sledi čas pa bomo spoznali edini pri nas še ohranjeni in delujoči mlin na veter, ki stoji na Stari Gori v občini Sveti Jurij ob Ščavnici.

Vetrne mline na Slovenskem poznamo po zaslugi profesorja Franja Baša, ki jim je posvetil posebno razpravo že leta 1928. Profesor Baš je dognal, da so mlini na veter pri nas doma na vzhodnem Štajerskem, z jedri v Prlekiji in v okolici Boča, pozneje pa da so se razširili še na Dravsko polje in osrednje Slovenske gorice. Čeprav je vzhodna Štajerska zemljepisno gledano samo najjužnejši del razsežnega področja vetrnih mlinov, ki sega čez Madžarsko, Gradiščansko in Moravsko v velike severnoevropske nižave, je po Bašu, štajerski mlin na veter — kot sestavni del klopotca oziroma kot naprava, ki je nastala po njegovem zgledu —  vendar avtohtoni izraz vzhodnoštajerske pokrajine in njenega prebivalstva.

Nekoč je bilo na Slovenskem kar nekaj mlinov na veter, vendar so žal  propadli. Edini ohranjeni primerek, ki še stoji in deluje, je mlin na veter na Stari Gori v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Domačini na Stari Gori so ponosni na ta svoj mlin na veter. Boris Kovačič, prostovoljni turistični vodnik v Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici,  je zbral tudi dokumentacijo o zgodovini in nastanku mlinov na veter.

Boris Kovačič, 2017.

foto: Milan Trobič.

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj, je podpiral postavitev mlina, 2017.

foto: Milan Trobič.

Edi Leskovar, mojster, ki je izdelal pogonski del mlina na veter, 2017.

foto: Milan Trobič.

Edi Sedmak, 2017.

foto: Milan Trobič.

Fotozgodba

Mlin na veter na Stari Gori je nekaj posebnega in edinstvenega.  Ko vstopimo v pisarno Turistično informacijskega centra nas “pozdravi” mlin ki je navdih slikarjem, pesnikom, rezbarjem in vsem, ki obiščejo Staro Goro.