Med priimki v Sloveniji je priimek Peklar skupaj s priimki Ivanuša, Kac, Kvas, Ponikvar, Radić na 724.–729. mestu za priimki Bitenc, Furman, Mikuž in Živković na 720. –723. in pred priimki Borko, Brumec, Kravanja, Kukovič, Luzar, Zabukovec na 730.–735. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je 1. 1. 2016 s priimkom Peklar podpisovalo 451 (1971: 455; 1997: 488) prebivalcev in prebivalk Slovenije. Ti so bili po regijah razporejeni takole: v podravski 253, v zasavski 55, v pomurski 34, v osrednjeslovenski 32, v savinjski 28, v posavski 17, v koroški 15, v jugovzhodni Sloveniji 11, v gorenjski in obalno kraški manj kot po 5.
Priimek Peklar je tudi sestavina dvojnih priimkov. Takih priimkov je bilo konec leta 1997 skupaj 9: Peklar-Berdik, Peklar Justin, Peklar Korošec ter Grabnar Peklar, Kolman-Peklar, Majcen Peklar, Mihocek Peklar, Pičerko Peklar, Saje-Peklar.
Priimek Peklar je nastal iz naselbinskih in drugih imen Pekel. Tvorjen je s priponskim obrazilom ar in je prvotno pomenil ‘prebivalec Pekla ali prišlek iz njega’. Enak prvotni pomen so imeli tudi priimek Peklaj, ki je tvorjen iz naselbinskih in drugih imen Pekel s priponskim obrazilom aj, in priimki Peklenek, Peklenik, Peklenk. Slednji so tvorjeni s priponskimi obrazili ek, ik in k iz pridevnika *peklen. Priimek Peklenik je možno prek vzdevka razlagati tudi iz občne besede pekleník (= peklenec, nca der Höllengeist, der Teufel = peklenski duh, hudič; gl. Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar II, str. 20). Izvorno sta z naselbinskimi in drugimi imeni Pekel povezana tudi zdaj že izumrla priimka Pekel in Pekelj. Obstaja tudi p. Peklič, ki je lahko tvorjen s priponskim obrazilom ič iz vzdevka ali priimka Pekel, in je prvotno pomenil ‘sin Pekla’.
Po Atlasu Slovenije obstajajo tri gore, dve naselji, štiri pokrajine in pet zaselkov Pekel, zaselek Peklaj in dva zaselka Peklar. Naselbinska in druga imena Pekel izhajajo iz občne besede pekèl v krščanstvu ‘kraj, kjer trpijo pogubljeni’ itd. V ljudskem zemljepisnem izrazju ta beseda metaforično označuje terenske globeli (prepadna skalnata žrela, globoke kotlaste gorske jame, brezna) in ozke temačne kraje (gl. Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, str. 303). Isti avtor, prav tam, omenja tudi manjšalnico Pekla, tj. Peklič (vendar po Atlasu Slovenije zaselek, tj. z 95/A2, v Halozah), ki na Livškem označuje ozek prehod, z obeh strani obdan z drevesi. Glede na neujemajoč areal pa je težko reči, da je ta Peklič (o. Tolmin) izvorno direktno povezan s priimkom Peklič.
