Zelena oaza

Vremska dolina je svet med Vremščico in Brkini, kjer reka Reka naplavlja rodovitno zemljo, preden ponikne v podzemni svet Škocjanskih jam. To je tudi največja slovenska slepa dolina, kjer so ljudje rodovitno zemljo namenili kmetijskim površinam, gručasta naselja pa postavili na višji obrobni svet. V preteklosti je Vremska dolina slovela tudi kot dolina mlinov in žag. Zaradi pogostih poplav, ki so zalivale mline in rušile jezove, pa so ti v prvi polovici prejšnjega stoletja začeli propadati. Zadnji delujoči je bil Dujčev mlin na Škofljah, ki je deloval vse do leta 1986.

V Vremski dolini pa je našla svoj prostor tudi Don Pierinova Skupnost Srečanje- kjer iščejo svoje upanje, zdravje in nove življenske poti nekdanji zasvojenci.

Arheološke najdbe dokazujejo, da je bila Vremska dolina naseljena že v prazgodovini, na kar spominjajo številna gradišča in predvsem izjemen kultni prostor, ki zajema območje Škocjanskih jam. Dolina je bogata tudi s številnimi kulturnozgodovinskimi in sakralnimi objekti, med katere spadajo ostanki gradov Školj in Švarcenek, cerkve, kraške domačije bogate s kamnoseškimi mojstrovinami in ostanki rudniške dejavnosti. V vasi Vremski Britof oziroma v vasi Famlje je bil namreč rudnik črnega premoga, ki so ga kopali vse od časov Ilirskih provinc, tedaj je bil rudnik v rokah francoskih okupacijskih sil. Leta 1964 so ga zaprli in rudarstvo je zamrlo.

Naši sogovorniki

Naravna dediščina

Vremsko dolino zaznamuje reka Reka, ki je ustvarila tudi svetovno znane Škocjanske jame, ki sodijo zaradi izjemne naravne  dediščine pod okrilje UNESCa.

Kulturna dediščina

V Vremski dolini najdemo zelo veliko spomenikov kulturne dediščine; od cerkva, gradišč, do stavb in votivnih znamenj. Tu so tudi ostanki bogate tehnične dediščine "južne železnice", od vodnih stolpov, do vodnih zajetij-tajhov in še marsičesa.

Rudnik

Grad Školj

Kotlarstvo

Vodni zbiralniki- tajhi

Milan Trobič