Janž Mandelc je bil prvi tiskar v Ljubljani in sploh na Slovenskem, pozneje pa tudi na današnjem Gradiščanskem, kjer se je rodil. Prvi Mandelčev ljubljanski tisk “Govor Janeza Salica zoper Turke”, ki naj bi po podatku Janeza Vajkarda Valvazorja izšel na današnji dan pred 442-imi leti, ni ohranjen. Jeseni istega leta – torej 1575. – je natisnil Dalmatinov prevod svetopisemske Sirahove knjige (Jezus Sirah), ki je prva v Ljubljani in na Slovenskem natisnjena slovenska knjiga.
Pripravljal je tudi natis Dalmatinovega prevoda Biblije, kar pa ni bilo po volji katoliškim krogom. Ti so dosegli, da je kranjski vicedom leta 1581 prepovedal tiskanje Bibilije ali česar koli drugega v Ljubljani in na Kranjskem sploh, ter zahteval, da Mandelc zapusti avstrijske dežele. S tem je bilo delovanja prve tiskarne na slovenskih tleh konec.
—–
Med italijansko-prusko vojno leta 1866 je bil poveljnik avstrijske vojne mornarice kontraadmiral Viljem Tegetthoff, rojen v Mariboru. Na današnji dan tistega leta – torej pred 151-imi leti – je poveljeval največji pomorski bitki na Jadranskem morju. Močno italijansko ladjevje, ki je poskušalo zasesti otok Vis, je s precej šibkejšo floto presenetil in se s poveljniško oklepno ladjo zaletel v največjo sovražnikovo oklepnico; ta se je potopila v treh minutah. Močnejši Italijani so se še nekaj časa bojevali, a admiral Tegetthoff jih je prisilil k umiku. Zmaga je avstrijski mornarici zagotovila popoln nadzor na Jadranskem morju vse do konca prve svetovne vojne.
Po tem vojaškem uspehu se je Avstrija odločila, da bo Pulj postal njeno vojaško pristanišče in zato začela načrtovati novo železniško povezavo Trsta prek Poreča s Kanfanarjem, kjer bi se pridružila progi po osrednji Istri. Čeprav so 123 kilometrov ozkotirne proge leta 1902 zgradili le do Poreča, so jo s pridom uporabljali prebivalci zahodne Istre, ki so vozili v Trst, od tam naprej pa po Južni železnici v notranjost monarhije sol, zelenjavo, sadje, oljčno olje, vino in živino, nazaj pa žito, stroje in različen gradbeni material.
Na progi, ki je tekla prek Kopra, Izole, Svete Lucije pri Portorožu, Buj in Motovuna, je bilo osem predorov. Najdaljši, 544 metrov dolg med Strunjanom in Portorožem, je danes še odlično ohranjen in je del turistične poti. Leta 1935 so Italijani zaradi nerentabilnosti ozkotirno progo med Trstom in Porečem ukinili, lokomotive in vagone prodali drugim železnicam v državi, razdrte tirnice pa so poslali v Etiopijo, a ladja je s tovorom vred potonila v Sredozemskem morju.
—–
Prva znana stavka v zgodovini je bila leta 1176 pred našim štetjem v Egiptu. Graditelji nekropole v kraju Deir el Medine so namreč pred 3193-imi leti prenehali delati, ker jim že dva meseca niso izplačali mezd v naturalijah.
Stavke v različnih oblikah, razsežnostih in z različnimi rezultati pa tudi z žrtvami so bile seveda v vseh naslednjih stoletjih; tudi na slovenskem ozemlju.
Najdaljša stavka slovenskih rudarjev med svetovnima vojnama je bila zasavska stavka rudarjev. Začela se je na današnji dan leta 1923 in se končala 17. septembra istega leta. Bila je zadnji veliki delavski boj v stavkovnem valu po prvi svetovni vojni. Stavka se je začela, potem ko Trboveljska premogokopna družba kljub velikim dobičkom ni hotela zvišati mezd. V tej kar 59-dnevni stavki pred 94-imi leti sta obe strani uporabili vsa mogoča skrajna sredstva. Po zlomu stavke so odpustili približno sto rudarjev, več stavkovnih voditeljev pa zaprli.

Pavle Jakopič