Feldmaršal avstrijske vojske KRIŠTOF LATERMANN se je odlikoval v bavarski nasledstveni vojni leta 1778, pri obleganju Beograda deset let pozneje in v vojnah s Francozi po letu 1797. Po umiku Francozov iz Ilirskih provinc je bil v letih 1813 in 1814 avstrijski civilni in vojaški guverner tega poprej francoskega ozemlja. Takrat je bil imenovan za častnega občana Ljubljane, hkrati pa so po njem poimenovali drevored v Tivoliju, ki je bil urejen na njegovo pobudo. Feldmaršal Krištof Latermann se je rodil na današnji dan leta 1753 v Olomoucu na Češkem.
—–
Narodopisec JAKOB VOLČIČ je študiral filozofijo, nato pa še bogoslovje v Ljubljani in Gorici; tam je bil leta 1842 posvečen. Bil je eden pomembnejših sodelavcev ilirskega gibanja. Kot duhovnik je deloval v slovenski in hrvaški Istri ter s pridigami spodbujal narodni prerod. Zbiral je ljudske pesmi, pripovedke ter šege ob porokah in smrtih in gradivo objavljal v slovenskem in hrvaškem časopisju. Zapisoval je besedišče ter zbiral in prepisoval glagolske rokopise in različno arhivsko gradivo. Jakob Volčič se je rodil na današnji dan leta 1815 pri Svetem Andreju nad Zmincem.
—–
Etnolog in naravoslovec VILJEM URBAS je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike, folkloristike, primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v Novicah. Viljem Urbas se je rodil na današnji dan leta 1831 v Ljubljani.
—–
Ob obisku Kranjske in Štajerske ob 600. obletnici priključitve teh dežel habsburški monarhiji je cesar Franc Jožef I. obiskal tudi Ljubljano in na današnji dan leta 1883 položil temeljni kamen za zgradbo Narodnega muzeja. Muzejsko stavbo – po cesarjevem sinu princu Rudolfu so jo imenovali Rudolfinum – je decembra leta 1888 slovesno odprl deželni glavar doktor Jože Poklukar. To je bilo prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem. Danes sta v njem Narodni in Prirodoslovni muzej.
—–
Pisateljica in prevajalka MIRA MIHELIČ se je rodila na današnji dan leta 1912 v Splitu. Gimnazijo je končala v Ljubljani in nekaj časa študirala pravo. Med drugo svetovno vojno je bila zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprta, po njej pa je postala svobodna književnica in prevajalka. V njenih prvih delih se elementi psevdoromantičnega ženskega romana prepletajo z značilnostmi realističnih in naturalističnih družinskih romanov. Po vojni je objavljala kratko prozo, vendar je bila pomembnejša njena dramatika.
Posebnost njenega opusa je roman “Plamen in dim” v treh delih; bil je poskus kronike slovenske meščanske družine po vzoru evropskih družinskih sag. Poleg pisateljskega je pomemben tudi njen prevajalski opus: iz angleščine, nemščine in francoščine je prevedla več kot 80 pripovednih in dramskih del. Mira Mihelič je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev ter enajst let tudi predsednica slovenskega kluba PEN – Mednarodne pisateljske organizacije.

Pavle Jakopič