Največ bolnikov je iz mariborske, novomeške in ljubljanske zdravstvene regije.
Letos je v Sloveniji že skoraj 60 ljudi zbolelo za mišjo mrzlico. Bolezen povzročajo virusi, ki jih prenašajo gozdne voluharice, miši in drugi mali glodavci. Okužba lahko poteka blago, celo povsem brez težav, ali pa se izrazi s hudo okvaro ledvic in krvavitvami, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani vodi laboratorij, kamor iz vse Slovenije pošiljajo vzorce krvi bolnikov, za katere sumijo, da so zboleli za mišjo mrzlico. Virologinja in specialistka za medicinsko mikrobiologijo opozarja, da je mišja mrzlica nepredvidljiva bolezen.
Mišji mrzlici strokovno rečemo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, saj okužba lahko vodi do odpovedi ledvic. Enega od povzročiteljev bolezni – virus Dobráva – je odkrila prav akademikinja Tatjana Avšič Žúpanc. Virus je iz pljuč rumenogrle miši, ki so jo ujeli v bližini vasi Dobráva nad Žužemberkom, izolirala leta 1985. Po zaslugi njenega raziskovalnega dela je virus Dobráva prvi in do zdaj edini slovenski virus na referenčnem seznamu vseh do zdaj poznanih virusov. V Evropi prav Dobráva povzroča hujšo obliko hemoragične mrzlice.
Mišja mrzlica v Sloveniji ni neznanka; vsako leto namreč zabeležimo nekaj posamičnih primerov te hude bolezni. Vendar če običajno govorimo o petnajstih, dvajsetih bolnikih letno, pa se letos že bližamo številki 60. Na možnost okužbe z mišjo mrzlico moramo pomisliti tudi ob vsakem delu ali bivanju v naravi. Prav zato strokovnjaki odsvetujejo pitje vode iz izvirov v naravi in poležavanje na golih tleh. Opozarjajo na ustrezno higieno rok in priporočajo uporabo zaščitne maske pri vseh opravilih, kjer je veliko prahu.
Kako se okužimo? Kakšni so znaki in simptomi mišje mrzlice? Kako se bolezen lahko zaplete? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? … V oddaji Ultrazvok!
