Stari Grki so častili Atenca Solona kot enega najbolj modrih ljudi, ker je v Atene vpeljal nove družbene zakone, ki so omogočili vzpon demokratične ureditve. Zakoni in življenje skladno z njimi so jim predstavljali največje dobro. Tako je neznani pisec o prednostih zakonitosti zapisal:
»Iz zakonitosti kot prvo izvira zaupanje, ki je zelo koristno za prav vse ljudi in je ena od največjih dobrin. Iz nje namreč izhaja skupno premoženje in četudi bi bilo majhno, vendarle zadostuje, ker kroži, brez nje pa ne zadostuje, četudi bi bilo veliko. Tudi usode, tako v zvezi z denarjem kot življenjem, dobre ali slabe, je za ljudi najbolj koristno krmariti na osnovi zakonitosti. Za tiste, ki jim je usoda naklonjena, je potrebna zaradi varnosti in brezskrbnosti, za tiste pod nesrečno usodo pa, da (jim) srečni pomagajo zaradi družbenega čuta in zaupanja, ki izvirata iz zakonitosti. Zaradi zakonitosti je za ljudi tudi čas, (porabljen) za politične spletke, nepomemben, dobro izrabljen pa za življenjska opravila. V (primeru) zakonitosti so ljudje osvobojeni najbolj neprijetne skrbi in živijo z najslajšo; najbolj neprijetna je skrb za politične težave, najslajša za (lastna) opravila. Ko gredo spat, kar predstavlja ljudem počitek pred slabim, se odpravljajo tja brez strahu in brez zaskrbljenih misli, in ko se prebujajo, doživljajo povsem enako, ne da bi hipoma podlegli strahovom niti po sladki premeni ne pričakujejo dneva s strahom, temveč se brez strahu, z brezskrbnimi mislimi ukvarjajo z življenjskimi opravili, napore pa si lajšajo z zanesljivimi in upravičenimi upi v doseganje dobrin. Vsemu temu je vzrok zakonitost. In tudi to, kar ljudem prinaša največja zla, vojna, ki vodi v pogubo in suženjstvo, se pogosteje pojavi pri tistih, ki delujejo nezakonito, redkeje pa pri tistih, ki imajo dobre zakone. Obstaja pa še mnogo drugega dobrega v primeru zakonitosti, na primer iz nje izvirajo koristi za življenje in tolažba v težkih trenutkih.«
Stari Grki so častili Atenca Solona kot enega najbolj modrih ljudi, ker je v Atene vpeljal nove družbene zakone, ki so omogočili vzpon demokratične ureditve. Zakoni in življenje skladno z njimi so jim predstavljali največje dobro. Tako je neznani pisec o prednostih zakonitosti zapisal:
»Iz zakonitosti kot prvo izvira zaupanje, ki je zelo koristno za prav vse ljudi in je ena od največjih dobrin. Iz nje namreč izhaja skupno premoženje in četudi bi bilo majhno, vendarle zadostuje, ker kroži, brez nje pa ne zadostuje, četudi bi bilo veliko. Tudi usode, tako v zvezi z denarjem kot življenjem, dobre ali slabe, je za ljudi najbolj koristno krmariti na osnovi zakonitosti. Za tiste, ki jim je usoda naklonjena, je potrebna zaradi varnosti in brezskrbnosti, za tiste pod nesrečno usodo pa, da (jim) srečni pomagajo zaradi družbenega čuta in zaupanja, ki izvirata iz zakonitosti. Zaradi zakonitosti je za ljudi tudi čas, (porabljen) za politične spletke, nepomemben, dobro izrabljen pa za življenjska opravila. V (primeru) zakonitosti so ljudje osvobojeni najbolj neprijetne skrbi in živijo z najslajšo; najbolj neprijetna je skrb za politične težave, najslajša za (lastna) opravila. Ko gredo spat, kar predstavlja ljudem počitek pred slabim, se odpravljajo tja brez strahu in brez zaskrbljenih misli, in ko se prebujajo, doživljajo povsem enako, ne da bi hipoma podlegli strahovom niti po sladki premeni ne pričakujejo dneva s strahom, temveč se brez strahu, z brezskrbnimi mislimi ukvarjajo z življenjskimi opravili, napore pa si lajšajo z zanesljivimi in upravičenimi upi v doseganje dobrin. Vsemu temu je vzrok zakonitost. In tudi to, kar ljudem prinaša največja zla, vojna, ki vodi v pogubo in suženjstvo, se pogosteje pojavi pri tistih, ki delujejo nezakonito, redkeje pa pri tistih, ki imajo dobre zakone. Obstaja pa še mnogo drugega dobrega v primeru zakonitosti, na primer iz nje izvirajo koristi za življenje in tolažba v težkih trenutkih.«
