Na prvi pogled se zdi, da je bogastvo sinonim za srečo. A ko pobliže pogledamo usode bogatih ljudi, vidimo, da so bili v svojem življenju zelo nesrečni. Ali je res ključ do sreče v bogastvu? Ali ne gre pri sreči bolj za to, da znamo biti zadovoljni s tem, kar imamo?

Neki kveker je na prazno zemljišče poleg svojega doma postavil napis: »To zemljo bom dal tistemu, ki je resnično srečen«.

Premožen kmet je ravno tedaj prijezdil mimo, prebral napis in si rekel: »Če bi rad naš prijatelj kveker tako rad podaril svoje zemljišče, moram pohiteti, da me kdo ne prehiti. Bogat človek sem, imam vse, kar potrebujem, zato sem gotovo primeren kandidat«.

Odšel je k vratom in razložil, zakaj je prišel.

»Pa si res srečen?«, ga je vprašal kveker.

»Kako bi ne bil, saj imam vse, kar potrebujem«.

»Prijatelj«, je odvrnil kveker, »če si srečen, zakaj potem hočeš to zemljo«?



Naša težava je v tem, da smo z mislimi pri tistem, česar še nimamo, kar nam preprečuje, da bi to, kar že imamo, lahko sploh uživali.



Pripovedujejo, da je k Epirskemu kralju Piru prišel prijatelj Kineas in ga vprašal: »Če boš osvojil Rim, kaj bo tvoj naslednji podvig?«

Pir je odvrnil: »Blizu je Sicilija in ne bo je težko osvojiti«.

»In kaj bomo naredili, ko bo osvojena Sicilija?«

»Potem bomo krenili v Afriko in oplenili Kartagino«.

»In po Kartagini?«

»Na vrsto bo prišla Grčija«.

»In kaj bo, če smem vprašati, sad vseh teh osvojitev?«

»Potem«, je rekel Pir, »bomo lahko sedli in v miru uživali«.

In Kineas mu je odvrnil: »Ali ne bi mogli uživati že kar sedaj?«



Revni mislijo, da bodo srečni, ko bodo obogateli. Bogati mislijo, da bodo srečni, ko se bodo znebili ran na želodcu. Kaj pa ti, draga poslušalka in poslušalec?

Na prvi pogled se zdi, da je bogastvo sinonim za srečo. A ko pobliže pogledamo usode bogatih ljudi, vidimo, da so bili v svojem življenju zelo nesrečni. Ali je res ključ do sreče v bogastvu? Ali ne gre pri sreči bolj za to, da znamo biti zadovoljni s tem, kar imamo?

Neki kveker je na prazno zemljišče poleg svojega doma postavil napis: »To zemljo bom dal tistemu, ki je resnično srečen«.

Premožen kmet je ravno tedaj prijezdil mimo, prebral napis in si rekel: »Če bi rad naš prijatelj kveker tako rad podaril svoje zemljišče, moram pohiteti, da me kdo ne prehiti. Bogat človek sem, imam vse, kar potrebujem, zato sem gotovo primeren kandidat«.

Odšel je k vratom in razložil, zakaj je prišel.

»Pa si res srečen?«, ga je vprašal kveker.

»Kako bi ne bil, saj imam vse, kar potrebujem«.

»Prijatelj«, je odvrnil kveker, »če si srečen, zakaj potem hočeš to zemljo«?

 

Naša težava je v tem, da smo z mislimi pri tistem, česar še nimamo, kar nam preprečuje, da bi to, kar že imamo, lahko sploh uživali.

 

Pripovedujejo, da je k Epirskemu kralju Piru prišel prijatelj Kineas in ga vprašal: »Če boš osvojil Rim, kaj bo tvoj naslednji podvig?«

Pir je odvrnil: »Blizu je Sicilija in ne bo je težko osvojiti«.

»In kaj bomo naredili, ko bo osvojena Sicilija?«

»Potem bomo krenili v Afriko in oplenili Kartagino«.

»In po Kartagini?«

»Na vrsto bo prišla Grčija«.

»In kaj bo, če smem vprašati, sad vseh teh osvojitev?«

»Potem«, je rekel Pir, »bomo lahko sedli in v miru uživali«.

In Kineas mu je odvrnil: »Ali ne bi mogli uživati že kar sedaj?«

 

Revni mislijo, da bodo srečni, ko bodo obogateli. Bogati mislijo, da bodo srečni, ko se bodo znebili ran na želodcu. Kaj pa ti, draga poslušalka in poslušalec?

Robert Kralj