Ali internet še lahko tlakuje pot demokraciji?

foto: flickr/mhobl

Sodobne tehnologije so popolnoma spremenile naše vsakdanje življenje. Internet je z neomejeno možnostjo shranjevanja in kopiranja omogočil digitalno hrambo praktično celotne človeške zgodovine in dostop vsakega posameznika do nje. Drastično je v povezavi s pametnimi telefoni in družbenimi omrežji spremenil komunikacijo med ljudmi, hitrost širjenja informacij, omogočil množično zbiranje sredstev, deljenje dobrin in storitev, povezovanje. Toda zdi se, kot da smo na te vidike digitalne revolucije že pozabili. V potrošniški družbi so namreč možnost zbiranja in analize ogromnih količin podatkov, ki jo ponujajo nove tehnologije, izkoristili predvsem oglaševalci, saj lahko bolj osebno kot kadarkoli prej nagovarjajo potrošnike in večajo svoje dobičke. Tudi politiki so že zelo kmalu spoznali, da lahko ob uporabi sodobnih tehnologij bolj učinkovito in predvsem mimo tradicionalnih medijev, ki so zavezani preverljivemu in objektivnemu poročanju, nagovarjajo svoje volivce. Represivni organi oblasti v sodelovanju s spletnimi giganti vse informacije o uporabnikih s pridom izkoriščajo za nadzorovanje navadnih državljanov, kriminal pa v varnem zavetju anonimiziranega spleta z uporabo ne-sledljivih  kriptovalut cveti kot še nikoli. Zdi se, kot da so sodobne tehnologije kljub svojim demokratičnim potencialom postale predvsem sredstvo za manipulacijo, populizem, nadzor in kriminal. Zakaj posamezniki tako težko tehnologijo izkoriščamo za dejanske spremembe na bolje tako na mikro kot makro ravni? Kje se zatakne? Kako to spremeniti? Praktične odgovore na ta vprašanja razvijajo na Inštitutu  Danes je nov dan. O njihovih dejavnostih in orodjih, med njimi Parlameter in Detektor lisic, v tokratni oddaji. Gosta: Filip Muki Dobranić in Žiga Vrtačič.