Vse o arbitraži na Radiu Slovenija

foto: rtvslo.si/EPA

Kako je sodišče določilo potek meje

Javna predstavitev odločitve arbitražnega sodišča se je končala, kot je bilo tudi napovedano, ob 16. uri. V studiu Prvega sta Špela Novak in nekdanja dopisnica iz Zagreba Ilinka Todorovski komentirali novi potek meje med državama.

Stik Slovenije z odprtim morjem, kot ga je določilo arbitražno sodišče

foto: RadioPrvi

Posledice odločitve arbitražnega sodišča so v studiu Prvega komentirale pravnica dr. Vasilka Sancin, nekdanja dopisnica iz Zagreba Ilinka Todorovski in voditeljica Špela Novak

foto: Aleš Ogrin

Povezava do sodbe arbitražnega sodišča

https://pcacases.com/web/sendAttach/2172

Odzivi slovenskega političnega vrha

Prvi se je med slovenskimi politiki odzval premier dr. Miro Cerar.


V odzivu na sodbo arbitražnega sodišča v Haagu je predsednik republike Borut Pahor dejal, da je sodišče določilo najbolj možno pošten potek meje in da se kljub razsodbi namerava srečati s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović.

 

Na odločitev sodišča se je odzval tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki je dejal, da je za Slovenijo to zgodovinski dan in da je bil narejen še zadnji korak k državnosti Slovenije.

Prvi odzivi s terena

Tjaša Škamperle se je oglašala iz Sečovelj, kjer je nekaj zaselkov po odločitvi arbitražnega sodišča pristalo na Hrvaški strani meje, govorila je tudi z ribiči, ki pravijo, da se na morje še ne bodo odpravljali.

 

V naselju Drage, kjer so se bali, da bodo po odločitvi pristali na Hrvaški strani, je bil Jože Žura.

 

Odzivi prihajajo tudi z območij ob reki Muri, kjer bo po novem vas Mirišče slovenska, a odločitev sodišča še ni razrešila vseh težav. Tam je bila Katarina Kleb Černejšek.

 

Iz Hotize se je oglasil Dejan Rat, ki je pojasnil, da prebivalci vasi Razkrižje z odločitvijo arbitražnega sodišča niso zadovoljni, saj meja še vedno poteka po katastru, kar pomeni, da njihove težave ostajajo enake, kot pred odločitvijo.

Na Twitterju se je odzvala tudi hrvaška vlada

Ostajamo pripravljeni na pogovore s Slovenijo o reševanju odprtega mejnega vprašanja. Od Slovenije ne pričakujemo enostranskih potez.

 Menimo, da morajo tretje države in organizacije to vprašanje prepustiti Republiki Hrvaški in Sloveniji, da ga rešita z dvostranskimi pogovori.

Odzive hrvaškega političnega vrha je v oglašanju na Prvem predstavila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard.

Slovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra

Slovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Karla Erjavca je bila v Palači miru v Haagu, kjer je potekala javna predstavitev odločitve arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji. Predstavnikov Hrvaške tam ni bilo. Vrh slovenske politike je s sodbo takrat že bil seznanjen, v četrtek ob 14-ih in 30 minut je bil z njo seznanjen odbor za zunanje zadeve.

V Haagu je potekal javni izrek sodbe arbitražnega sodišča, ki je razsojalo o meji med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju. V skladu z arbitražnim sporazumom bo to dokončna in za obe državi zavezujoča rešitev mejnega spora. V Palačo miru je že v četrtek dopoldne prispela slovenska delegacija. Razglasitev sodbe v Haagu je spremljala tudi Erika Štular.

Odločitev o slovensko – hrvaški meji je že sprejeta, sodišče naj bi razsodbo po neuradnih informacijah že v četrtek dopoldne posredovalo državama, njena vsebina pa bo znana šele na javnem izreku med drugo in četrto popoldne, ko bo predsednik petčlanskega arbitražnega tribunala Guillaume prebral izbrane dele in končno odločitev. Že arbitražni sporazum določa, da mora določiti potek kopenske in morske meje ter stik Slovenije z odprtim morjem, pri tem pa upoštevati ne le mednarodno pravo ampak tudi pravičnost in dobrososedske odnose.

Razglasitev sodbe se je v Haagu udeležila slovenska delegacija pod vodstvom z zunanjega ministra Erjavca, navzoči so bili tudi diplomati več kot 15 držav. Hrvaška je že sporočila, da na predstavitvi ne bo sodelovala in naj tudi ne bi prevzela sodbe, s tem pa želi pokazati, da po prisluškovalni aferi zanjo arbitraža ne obstaja več in da odločitve ne bo izvajala, čeprav po mnenju sodišča slovenska kršitev sporazuma ni bila taka, da bi to upravičevala ali onemogočala neodvisno in nepristransko razsodbo. Sporazum določa, da imata po današnji objavi razsodbe državi pol leta časa, da pripravita vse potrebno za njegovo uresničevanje.

Slovenija napoveduje, da bo to storila, pri prepričevanju Hrvaške naj spoštuje mednarodno pravne odločitve, pa pričakuje tudi podporo Evropske unije. Arbitražni sporazum je bil namreč sklenjen pod okriljem EU v povezavi s hrvaškimi pristopnimi pogajanji. V prvih odzivih Bruslja je po neuradnih napovedih pričakovati predvsem pozive k razumu in dialogu.

Pred objavo odločitve pestro tudi v državnem zboru

Molk, obenem pa izredno živahno sestankovanje in srečevanje – tako je mogoče na hitro opisati ravnanje slovenske politike v pričakovanju razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Dopoldansko dogajanje se je osredotočilo na državni zbor, od koder se je po končani razsodbi tudi oglasil večji del slovenske politike. Iz državnega zbora je poročal Tomaž Celestina.

Prve odzive je pričakovati predvidoma okoli 16. ure, ko se bo po koncu razglasitve arbitražnih sodnikov prvi oglasil predsednik vlade Miro Cerar. V državnem zboru so poskrbeli tudi za to, da so novinarjem krepko omejili gibanje. Od dopoldneva naprej se je tam premier Miro Cerar srečeval s predsedniki parlamentarnih strank in s predsednikoma države ter državnega zbora Borutom Pahorjem in Milanom Brglezom. Slovenija je razsodbo v pisni obliki prevzela ob devetih zjutraj, z njo se zdaj ukvarjajo odvetniki in strokovnjaki, s ključnimi ugotovitvami pa se bo je med razglasitvijo seznanil parlamentarni odbor za zunanjo politiko, seveda tudi vlada na seji, ki se je začela pred nekaj minutami. Pozornost bo uprta v zdaj očitno ključno vprašanje, to je določitev našega stika z mednarodnimi vodami. Na mizi bodo imeli tudi sklep državnega zbora, ki pravi: če arbitražno sodišče ne bo določilo stika Slovenije z odprtim morjem, svojega dela ni opravilo in odločitev za Slovenijo ni zavezujoča. Slovenija sicer napoveduje, da bo odločbo arbitražnega sodišča upoštevala, za implementacijo, torej za spreminjanje potrebne zakonodaje, pa imamo na voljo šest mesecev. Po prejetju uradnega prevoda razsodbe bo prvi na vrsti zakon o občinah, drugi bodo na vrsto prišli po parlamentarnih počitnicah. In še to lahko omenimo: V zadnjih dneh je politika nekajkrat zatrdila, da bodo pri implementaciji razsodbe najprej poskrbeli za ljudi, to med drugim pomeni tudi, da bodo vsem tistim ljudem, ki bodo tudi po razsodbi arbitražnega sodišča hoteli živeti v Sloveniji, to omogočili. Kakšen bo preplet slovenskih izjav, odzivov in prvih ukrepov, bo torej jasno kmalu po šestnajsti uri. Toliko za zdaj iz državnega zbora.

Dogajanje pred objavo sodbe v Haagu

Petčlansko Arbitražno sodišče je v Haagu predstavilo odločitev o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju. Prav tako je imelo sodišče nalogo, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Po napovedih se bo izreka sodbe v Palači miru udeležila le slovenska delegacija, pod vodstvom zunanjega ministra Karla Erjavca, medtem ko hrvaška stran vztraja, da je odločitev arbitražnega sodišča ne zadeva, češ da je iz postopka zaradi slovenske kršitve izstopila.

Približno sedem let in pol po sklenitvi arbitražnega sporazuma, ki je vzpostavil ad hoc sodišče, s sedežem v Haagu, bo peterica sodnikov popoldne zrisala mejo med Slovenijo in Hrvaško ter določila stik Slovenije z odprtim morjem. Delo arbitražnega sodišča bo s tem zaključeno, državi, ki sta se z arbitražnim sporazumom zavezali k uresničitvi odločitve, pa bosta imeli pol leta časa, da ukreneta potrebno za uveljavitev te odločitve.

Ker hrvaška vlada zavrača uresničevanje današnje razsodbe, je seveda najbolj izpostavljeno vprašanje uresničevanje odločitve sodišča. Slovenska stran pravi, da se bo ukrepov, kot so sprememba zakonodaje in podobno, lotila v naslednjih tednih in mesecih, pri čemer se zaveda, da hrvaške vlade v uresničevanje odločbe sodišča ne more prisiliti. V Ljubljani zato računajo na mednarodni pritisk, predvsem na Evropsko komisijo, ki pa doslej ni dala jasnega stališča glede podpore temu arbitražnemu postopku, za katerega Zagreb pravi, da je okužen. Številne izjave Bruslja v zadnjih letih gredo namreč v smer načelne podpore arbitražnemu reševanju spora, pri čemer poudarjajo, da so pripravljeni podpreti kakršno koli vzdržno dvostransko rešitev, in pozivajo k dvostranskemu dialogu.

Arbitražno sodišče samo je sicer pred letom dni odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe. Ta bo torej znana popoldne, kdaj bo v celoti uveljavljena pa je trenutno nemogoče napovedati.

Tri ure pred začetkom javne objave sodbe arbitražnega sodišča se je z zadnjimi informacijami iz Haaga oglasil dopisnik Matjaž Trošt:

Za Hrvaško arbitražni sporazum ne obstaja

Čeprav uradna hrvaška politika trdi, da arbitraža za njih ni zavezujoča ter da je bil četrtek za Hrvaško dan, kot vsak drug, tamkajšnji mediji vseeno precej pozornosti namenjajo arbitraži. Oblasti v Haag niso poslale nikogar, sodbe ne mislijo prevzeti, so pa, po besedah premierja Plenkovića hrvaške oblasti v vsakem trenutku pripravljene zaščiti nacionalne interese države. Poroča Tanja Borčić Bernard.

Hrvaška vlada se je pred izrekom sodbe že začela odzivati tudi na Twitterju.

Predsednik vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković: Kakršnakoli že bo sodba arbitražnega sodišča, za Republiko Hrvaško ni obvezujoča v nobenem pogledu. Naše stališče je jasno.

Pred arbitražo:

Komentar Tanje Starič

Slovenska politika je pred razglasitvijo sodbe arbitražnega sodišča neobičajno molčeča. Celo tiste opozicijske stranke, ki so pred sedmimi leti na referendumu nasprotovale arbitražnemu sporazumu, se ne oglašajo, nekatere pa celo pozivajo hrvaško stran, naj odločitev sodišča spoštuje. Je to napoved, da bo slovenska politika tokrat enotna?

Spomnimo: Boruta Pahorja so že na pot iz švedske prestolnice, kjer sta z Jadranko Kosor pred osmimi leti podpisala arbitražni sporazum, pričakala ostre kritike opozicije in zahteva po referendumu. Kampanja je slovensko politiko in javnost razdelila na dva sovražna tabora, sporazum je za las, le za dober odstotek, prestal preizkušnjo ljudske volje.

Meja s Hrvaško je bila več mandatov hvaležna predvolilna tema. Politiki so pred kamerami protestirali na mejnih prehodih in v ribiških čolnih pluli po Piranskem zalivu. Po referendumu je izginila z dnevnega reda, seveda pa ni nobenega zagotovila, da se v letošnjem (volilnem) letu nanj ne bo vrnila. Nasprotno …

V tem trenutku sta vladna in opozicijska stran, zlasti največji SMC in SDS – ta je bila ena glavnih nasprotnic sporazuma na referendumu – že vkopani v predvolilne strelske jarke. Zato lahko pričakujemo, da bo jutri, ko bo jasno, kakšna bo meja s Hrvaško, ena prvih potez premiera posvet s predsedniki parlamentarnih strank. S tem bo skušal doseči enoten nastop slovenske politike vsaj v prvih urah po razglasitvi sodbe. Taktika opozicije, ki bo jasna v prihodnjih dneh, pa bo po tem seveda odvisna tudi od odločitve, predvsem o tem, kakšen bo stik Slovenije z odprtim morjem.

Tudi v interesu strank, ki ciljajo na prihodnji vladni mandat je, da se vprašanje južne meje sčasoma reši. To daje upanje, da tokrat proti enotnemu hrvaškemu bloku ne bo stala vsevprek sprta slovenska politika in z njo tudi državljani.

Komentar Draga Balažiča

Četrtek bi moral biti velik dan za slovensko-hrvaške odnose, pa utegne biti še en vir zapletov in nesporazumov med državama. Pa vendar arbitražna razsodba, čeprav z lepotno napako zaradi hrvaškega izstopa, bo prvi mednarodno veljavni akt, ki dokončno določa mejo med državama. In tu se nihče, niti Zagreb ne more sprenevedati, da tega ni.

Hrvaška je v arbitražo privolila s stisnjenimi zobmi in ko se ji je zaradi neumnosti na slovenski strani ponudila priložnost, iz nje izstopila. Razlog je jasen: v minulih dveh desetletjih in pol si je Hrvaška največkrat z enostranskimi ukrepi prisvojila skoraj vsa sporna območja, tako na morju kot na kopnem. Vsak kompromis pomeni, da Hrvaška izgubi nekaj, za kar meni, da ji nesporno pripada in dejansko obvladuje. Kompromis je v sosednji državi razumljen kot poraz, hkrati pa jo skrbi, kako bo to vplivalo na reševanje njenih mejnih vprašanj z drugimi državami. Zato je padel sporazum Drnovšek – Račan; zato Zagreb ne priznava arbitraže.

Za Slovenijo velja ravno obratno – z vsakim kompromisom lahko glede na dejansko stanje na terenu zgolj pridobi. Če bo razsodba izpolnila glavne točke arbitražnega sporazuma, četudi morda ne bo uresničila vseh pričakovanj, jo mora Slovenija sprejeti. Zaradi verodostojnosti, pa tudi zato, ker bo to več od tistega s čimer zdaj dejansko razpolaga.

Vprašanje je seveda, kako v praksi uveljaviti arbitražno odločitev na območjih, ki bodo pripadla Sloveniji, zdaj pa so de facto pod hrvaško jurisdikcijo. Res je mednarodno pravo zdaj na strani Slovenije, a kako naj prepriča Zagreb, da sprejme razsodbo. Razen političnih in diplomatskih mehanizmov drugih oblik pritiska nima veliko, če so že, pa bi te škodile tudi njej sami in predvsem ljudem ob meji. Potrebne bo veliko javne in tajne diplomacije, tudi EU se ne more pretvarjati, da nima nič pri tem, saj je pokrovitelj arbitražnega sporazuma, kar na Hrvaškem zdaj pozabljajo.

Najslabše bi bilo, če bi se v Sloveniji zaradi nezadovoljstva s posameznimi rešitvami ali iz notranje-političnih interesov razdelili ali celo spogledovali z novimi pogajanji. Sicer lahko, ampak šele, ko bo Hrvaška sprejela izrek arbitraže in pristala, da je ta arbitražna odločitev izhodišče za morebitna nova pogajanja.

Politični vrh bo nastopil usklajeno

Celotna Slovenija nestrpno pričakuje četrtek, ko bo arbitražno sodišče ob štirinajsti uri z izrekom sodbe določilo dokončno mejo med Hrvaško in Slovenijo. S tem se bo zaprlo še zadnje poglavje, ki sta ga državi po letih neuspešnih pogajanj s podpisom arbitražnega sporazuma odprli konec leta 2009. Hrvaška je pozneje od sporazuma sicer odstopila, ob določitvi meje med državama pa mora arbitražno sodišče, tako je zapisano v sporazumu, določiti tudi stik Slovenije z odprtim morjem. Po osamosvojitvi in vstopu v evro-atlantske povezave je to tretji najpomembnejši korak v zgodovini samostojne Slovenije. Kakšna bo odločitev sodnikov, ni znano, bo pa celotni slovenski politični vrh v četrtek očitno nastopil usklajeno.

Z vrsto srečanj in usklajevanj, ki bodo potekala tudi še v četrtek, bi rada celotna slovenska politična garnitura, seveda z opozicijo vred, nastopila enotno in enotno tudi ocenila razsodbo arbitražnega sodišča. Že zdaj je znano, da kakršnihkoli komentarjev, ne glede na to, kaj vse bi lahko – kot po navadi – letelo s hrvaške strani, do samega konca izreka razsodbe ne bo, takrat pa se bo prvi oglasil predsednik vlade. Kmalu za tem je mogoče pričakovati tudi izjave predsednikov države, parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, ki bo zasedal že med samo razglasitvijo, pa predsednika državnega zbora in predstavnikov vseh parlamentarnih strank. Slovenija bo imela za implementacijo razsodbe, torej za spremembo nekaterih zakonov na voljo šest mesecev, v državnem zboru si bodo prizadevali, da bi najnujnejše opravili še julija, pred parlamentarnimi počitnicami, delo pa potem v miru nadaljevali septembra. Delo slovenske vlade in državnega zbora bo potekalo, kot je načrtovano, ne glede na stališča Hrvaške, da naša država ne bi smela posegati po enostranskih ukrepih. Suverene države pač počnejo tisto, kar morajo in hočejo, je te dni slišati med slovenskimi politiki. V zadnjih dneh je bilo sicer pogosto zaslediti tudi besede, da je pri vsem skupaj nujno upoštevanje mednarodnega prava in poudarek, da je arbitražni sporazum pravzaprav otrok Evropske unije, zato je težko pričakovati, da bi unija po razglasitvi preprosto dvignila roke in reševanje zapletov prepustila zgolj Sloveniji in Hrvaški. Politika zagotavlja, da bo Slovenija kot država naredila vse, kar je potrebno, da bo pomagala ljudem, ki se jih bo razsodba arbitražnega sodišča, to bo Slovenija spoštovala, kakorkoli dotaknila.

Potrebne bodo spremembe zakonodaje

Potem ko je arbitražno sodišče napovedalo, da bo objavilo odločitev o tem, kje poteka meja med Slovenijo in Hrvaško – tako na kopnem kot na morju – se v obeh državah stopnjuje napetost. »Slovenija bo, kot smo se zavezali, odločbo arbitražnega tribunala spoštovala in pričakujem, da bo tako ravnala tudi Hrvaška«, je že včeraj dejal predsednik vlade Miro Cerar. Sporazum bo treba uveljaviti v šestih mesecih, to pa pomeni tudi velik zalogaj za vlado in državni zbor, saj bo treba popraviti kar nekaj zakonov.

Ko bo odločitev arbitražnega sodišča objavljena, bo sledilo vprašanje. Kako jo uresničiti? Včeraj je bilo v državnem zboru slišati, da ima Slovenija pripravljenih več scenarijev. Kar nekaj zakonov, bo zagotovo treba spremeniti. Ne bo šlo za tak zalogaj kot ob pridruževanju Evropski uniji. A vendarle. Časa bo zgolj šest mesecev.

Vlada za zdaj svojih načrtov ne razkriva. A nekaj potez je logičnih. Spremeniti bo treba zakon o meji, pa zakon o določitvi območja občin, zakon ki določa volilne enote – sploh v luči tega, da bodo jeseni že prve volitve. Veliko dela čaka tudi lokalne skupnosti – svoje akte bodo morale prilagoditi novemu stanju na terenu. Vprašanje je, ali bo treba z ustavnim zakonom dopolniti ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije. Ta v drugem razdelku govori o državni meji – tudi med Slovenijo in Hrvaško – piše, da ta poteka v okviru dosedanje SFRJ. Ali bo to treba spremeniti ali dopolniti? Natančnega odgovora še ni. Najverjetneje pa zaradi arbitražne odločitve ne bo treba spreminjati ustave.

Edino pri načinu izvršitve odločitve arbitražnega sodišča bosta imeli Slovenija in Hrvaška predvidoma nekaj manevrskega prostora za dogovor o prilagoditvi stanju na terenu. Če bosta tega sposobni, bodo tisti, ki jih bo odločitev najbolj prizadela lažje živeli. Na primer, glede kakšnega vodovoda, elektrike, dovoza do kakšne hiše ali česa podobnega.

Prebivalci ob meji incidentov ne pričakujejo

Na meji s Hrvaško so na območju Dolenjske in Bele krajine tri sporna območja za določitev meje in sicer Trdinov vrh, vas Drage in Brezovica. Obiskal jih je Jože Žura in posnel težave in tudi pričakovanja prebivalcev glede arbitraže.

Prebivalci ob slovensko-hrvaški meji v Pomurju pričakujejo, da bo arbitražno sodišče v Haagu potrdilo mejo na Muri oziroma stanje, kakršno je bilo 25. junija 1991. Kljub temu, da ne pričakujejo posebnih incidentov, marsikoga vznemirja dejstvo, da bo zaradi meje, ki nekaterim gospodinjstvom deli hiše, dvorišča ali zemljišča, potrebno urediti več birokratskih formalnosti, skrbi pa jih tudi, da bodo zaradi političnih nesoglasij obeh držav spet prav oni prikrajšani za mirno vsakdanje življenje.

Tako na razkriškem kot na območju Hotize ljudje še niso pozabili incidentov in težav, ki so jim jih skozi leta povzročila nesoglasja o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško. Mešani zakoni, dvolastništvo in zaposlitev v eni ali drugi državi je bilo in še vedno je v teh krajih pač nekaj običajnega, toda vedno bolj neugodnega, pravijo ljudje, ki si seveda najbolj želijo živeti v miru. A ta se skali vsakič, ko se v ospredju političnega dogajanja pojavi vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško.

Čeprav naša politika vseskozi daje prednost meji na morju, pa mejna nesoglasja med državama prizadenejo zlasti prebivalce ob meji v notranjosti države. Vsi gotovo tudi z odločitvijo arbitražnega sodišče ne bodo povsem zadovoljni, pravi župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič in poudarja, da bi radi v sožitju ob meji živeli tudi v prihodnje. Marina Žerdin iz hotiškega zaselka Mirišče, ki leži na hrvaškem katastru, pa pravi:

Še vedno upamo in si vsi želimo, da bi tudi uradno ostali v Sloveniji. V Sloveniji imamo vse, tudi infrastrukturo, urejen ni le kataster. Upamo na dobro rešitev za nas.

In seveda za vse, ki se za razliko od nekaterih državnih predstavnikov, ki odločajo o našem življenju, zavedajo, da bo tako kot Mura tudi življenje ob meji teklo naprej.