Bo novi volilni zakon v Italiji poenotil Slovence, kakšna bo usoda nove koroške deželne ustave, tržaški pisatelj Boris Pahor ostaja kritičen do Ljubljane, igralka Miranda Caharija zvesta SSG Trst, Escape - iz zgodovine v prihodnost tudi v Porabju, živahno med Slovenci v Pulju
Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Koliko pa lahko rojakom v FJK pomagajo sklepi, sprejeti na seji komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu?
Komisija namreč predlaga Uradu za Slovence v zamejstvu in posvetu naj temeljito preuči obravnavano tematiko in vladi predlaga, kako naj se Slovenija odzove, da bo zaščitila interese slovenske skupnosti v Italiji. Vladi oziroma zunanjemu ministrstvu pa je komisija predlagala, naj se v odnosih z Italijo še naprej zavzema za uresničitev 26. člena zaščitnega zakona, ki predvideva olajšano izvolitev slovenskih predstavnikov v italijanskem parlamentu, ki bo izraz slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Predstavniki Slovencev so bili s sklepi, sprejetimi na komisiji, zadovoljni, čas za dejansko ukrepanje pa se hitro izteka. Bo morda nova volilna zakonodaja v Italiji med tam živečimi Slovenci spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Pobude so, kot lahko slišite v tokratni oddaji, resne.
Boris Pahor in Miranda Caharija
Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi “Boris Pahor v žrelu Udbe”, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica letošnje nagrade Tantadruj za življenjsko delo, je vseskozi ostala zvesta Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu. Zakaj, pojasnjuje v pogovoru z Nevo Zajc.
Nova deželna ustava
Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci sicer deljena. Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar pa je prepričan, da se tudi v novi ustavi odraža dejansko stanje. Slovenska narodna skupnost je sestavni del dežele Koroške, pravi.
Pobeg … v prihodnost
V okviru Programa sodelovanja Interreg 5A Slovenija – Madžarska je bilo v drugem roku odobrenih pet projektov. Med njimi je tudi projekt Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost, ki so ga predstavili v Plitvicah pri Apačah. Tamkajšnja občina je namreč vodilni partner v tem čezmejnem projektu, v katerem sodeluje tudi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci.
Kaj bodo naredili s 110.000 evri, ki so jih dobili v okviru projekta, Silvi Eöry pojasnjuje predsednik turističnega društva Andovci Karel Holec. Prav čezmejni projekti so za porabske Slovence in razvoj njihovih vasi zelo pomembni, načrtov pa jim, lahko slišite, ne manjka.
Živahno v multikulturnem Pulju
Odpravimo pa se tudi k Slovencem v Pulju, ki skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva, sprašujemo predsednico društva Istra Danico Avbelj, ki si je ob prevzemu vodenja društva pred letom in pol za cilj zadala, da bo privabila mlade. S tem vprašanjem se, pojasnjuje, soočajo skoraj vse narodne skupnosti v Pulju, razen Albancev in Romov, ki imajo svoj vrtec in že najmlajšim predstavljajo svojo kulturo in običaje. Pri slovenski narodni skupnosti ni tako. Razveseljuje pa, da slovenščino učijo na dveh gimnazijah, v društvu SKD Istra pa obiskujejo tečaj slovenščine kar tri skupine.
Kaj se še dogaja junija med Slovenci v Pulju? Prisluhnite!
