Masovna pridelava hrane predstavlja enega izmed največjih pritiskov na okolje, od pridelave do dostave in prodaje. Ob podatku, da se kar tretjina vse pridelane hrane na svetu vsako leto zavrže ali izgubi, se marsikomu dvigne pritisk, vedoč, koliko ljudi na svetu strada. V Evropi vsako leto zavržemo okoli 88 milijard ton hrane, kar predstavlja strošek v višini 143 milijard evrov. Vsak Slovenec letno zavrže 73 kg hrane. Pametno upravljanje s hrano tako predstavlja enega izmed največjih okoljskih izzivov sodobnega sveta. Kako se z njim spopasti, bo tema pogovora po polnoči, ko bo voditeljica Lea Ogrin pred mikrofon povabila Uršo Zgojznik iz organizacije Ekologi brez meja.
Masovna pridelava hrane predstavlja enega izmed največjih pritiskov na okolje, od pridelave do dostave in prodaje. Ob podatku, da se kar tretjina vse pridelane hrane na svetu vsako leto zavrže ali izgubi, se marsikomu dvigne pritisk, vedoč, koliko ljudi na svetu strada. V Evropi vsako leto zavržemo okoli 88 milijard ton hrane, kar predstavlja strošek v višini 143 milijard evrov. Vsak Slovenec letno zavrže 73 kg hrane. Pametno upravljanje s hrano tako predstavlja enega izmed največjih okoljskih izzivov sodobnega sveta. Kako se z njim spopasti, bo tema pogovora po polnoči, ko bo voditeljica Lea Ogrin pred mikrofon povabila Uršo Zgojznik iz organizacije Ekologi brez meja.
