Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Publicist in diplomat JOŽE GORIČAR je bil pred prvo svetovno vojno najprej izseljenski konzul Avstro-Ogrske v Združenih državah Amerike, nato pa je delal v Berlinu. Zaradi avstro-ogrskega napada na Srbijo je leta 1914 emigriral v Združene države. Tam se je kot svetovalec ameriške vlade zavzemal za združitev jugoslovanskih narodov v federativno republiko. Leta 1920 je napisal knjigo o germanizacijskih apetitih Avstro-Ogrske po slovanskih narodih. Med drugo svetovno vojno se je zavzemal za moralno in gmotno pomoč napadenim narodom, zlasti slovanskim. Jože Goričar se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mozirju.
—–
RUDI KOSMAČ je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 postal eden vodilnih igralcev Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, kot interpret glavnih vlog pa je velikokrat sodeloval tudi pri občasnih gledaliških skupinah, največ pri Odru 57. Veliko je nastopal v televizijskih dramah, filmih in na radiu, od leta 1973 pa je bil profesor za umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Že s prvimi vlogami se je začel razvijati v oblikovalca karakternih likov. Suvereno je upodabljal, intelektualno in psihološko poglabljal ter zlasti jezikovno kultiviral zapletene človeške like iz klasične in tudi moderne dramatike. Rudi Kosmač se je uveljavil tudi kot mojstrski interpret poezije. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v Ljubljani.
—–
Alpinist ALEŠ KUNAVER je za slovenski alpinizem pomemben kot utemeljitelj himalajizma. Udeležil se je naše prve alpinistične himalajske odprave leta 1960 na Trisul in bil vodja uspešnih odprav v južni steni Makaluja in Lotseja, ki sta slovenskemu alpinizmu prinesli svetovni sloves. Leta 1979 je bil pobudnik in organizator šole za gorske vodnike v Manangu v Nepalu in ta se zdaj imenuje po njem. Med drugim je pisal o slovenskih planinskih odpravah ter posnel nekaj planinskih dokumentarnih filmov. Za svoje delo je dobil številna priznanja, med drugimi tudi Bloudkovo nagrado. Aleš Kunaver se je rodil na današnji dan leta 1935 v Ljubljani.
—–
Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija. Na šentjanževo – danes torej – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave.
Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.
