Slovenska glasbena kultura je svetovno prepoznavna predvsem po zborovskem petju. Te uspehe v veliki meri podpira zdajšnji izobraževalni sistem. Zakonu o osnovni šoli pa se obetajo spremembe, ki bi utegnile ta temelj spodnesti.
Ob koncu meseca se bo namreč iztekla javna obravnava Predloga predpisa Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. Ta med drugim uvaja nov člen, ki zadeva osnovnošolske pevske zbore in uzakonja, da mora šola za učence organizirati vsaj en pevski zbor. Dosedanja praksa, ki ni zapisana v zakonu je, da ima vsaka osnovna šola vsaj dva pevska zbora: enoglasni otroški pevski zbor in večglasni mladinski pevski zbor, kar podpira Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. Novosti dvigujejo prah med strokovno javnostjo. Slovenska glasbena kultura je namreč prepoznavna predvsem po zborovskem petju, ki je v samem svetovnem vrhu. Visokim uspehom in rezultatom pa botruje izobraževalni sistem, ki ima čvrsto postavljeno piramido, nemara pa tudi glasbene pedagoge, ki čutijo svoje poslanstvo. Kaj prinaša zakonska novost: nevarnost ukinitve drugega pevskega zbora ali večjo zavezanost ravnateljev k spoštovanju zborovske dejavnosti pri sestavljanju urnikov? Je osnovnošolska pevska praksa res tako izvrstna ali ima nemara tudi sive lise? Kako novi zakon bere ustanova, ki izobražuje glasbene pedagoge? Je uzakonjenje pevskega zbora odraz časa, ki stremi k individualizaciji in ni naklonjen kolektivnemu (množičnemu) kulturnemu oz. glasbenemu snovanju? In ne nazadnje, smo s procesi uzakonjenja kulturnega izražanja ubili smisel za poklicno pedagoško poslanstvo?
Vprašanja, ki zadevajo intelektualni razvoj posameznika, skupnosti in odpirajo misel o spreminjanju slovenske glasbene identitete bodo na površju tokratne oddaje.
