Prisrčno dobro jutro spoštovane poslušalke in poslušalci.
Meseca julij in avgust, ko imajo otroci šolske počitnice, sta tudi za nas odrasle meseca, ko je naša misel pri dopustu in vsakokrat ko razmišljamo o dopustu imamo predvsem v mislih počitek in to nas navdaja s prijetnim občutkom. Že samo načrtovanje morebitnih počitnic, nas popelje stran od vsakodnevnih obveznosti in tempa, ki ga le-ta prinaša. Počitek je enako potreben in pomemben, kakor samo delo. Eden z drugim sta tesno prepletena in eden drugega dopolnjujeta. Delo nam daje občutek koristnosti in je za vernega človeka Božje naročilo, ki spada k samouresničevanju zdravega človeka, a na drugi strani s počitkom dobimo nazaj prepotrebno energijo, ki jo za delo rabimo. Čeprav se vsak dan srečujemo z ljudmi, ki si kljub delu in zaposlitvi počitnic nikakor ne bodo mogli privoščiti, ali s tistimi, ki sploh nimajo zaposlitve, pa je če dalje več tistih, ki imajo občutek, da če grejo oni na počitnice se bo delo ustavilo, torej imajo občutek nepogrešljivosti. Pa je res potrebno, da ima človek tak občutek? Smo res nepogrešljivi in nenadomestljivi? Vsak človek je poklican, da svoje talente deli in z njimi pomaga soustvarjati in oblikovati boljši jutri. Opravljanje poklica torej ni nekaj, kar bi nam moralo dati občutek sebičnosti ali moči ter nadvlade nad drugim, temveč ena od možnosti pomagati. Vprašati se moramo, kaj pričakujemo od našega dela in zakaj ga opravljamo. Protestantski Katekizem pravi, da Bog ni ustvaril človeka kot posameznika, ampak v občestvo s soljudmi. Tako tudi svojega dela ne sme človek opravljati zaradi sebičnih ciljev, ampak v korist soljudi. In takšen je tudi biblični nauk. Apostol Pavel v Apostolskih delih pravi takole: »V vsem sem vam pokazal, da se je treba truditi in skrbeti za slabotne in se spominjati besede Gospoda Jezusa, ki je sam rekel: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.«
In kaj ima s tem opraviti počitek? Počitek bi morali izkoristiti tudi za to, da se zamislimo nad sami seboj in nad tem, kako sem s svojim delom koristen za drugega. Počitek torej ni brezdelje, ampak je lahko trenutek za intenzivno delo na sebi. Intenzivno delo na sebi pa je tudi molitev. Jochen Klepper, evangeličanski teolog, pisatelj in novinar je zapisal: »Roke, ki počivajo v molitvi, se krepijo za delo. In kar storijo molivčeve roke, se zgodi po Gospodovi volji.«
Želim vam lepe in prijetne dela proste dneve in naj nas vse v teh počitniških dneh spremlja pregovor iz Korzike: »Bog blagoslavlja tiste, ki delajo, ljubi pa tiste, ki počivajo.«
Prisrčno dobro jutro spoštovane poslušalke in poslušalci.
Meseca julij in avgust, ko imajo otroci šolske počitnice, sta tudi za nas odrasle meseca, ko je naša misel pri dopustu in vsakokrat ko razmišljamo o dopustu imamo predvsem v mislih počitek in to nas navdaja s prijetnim občutkom. Že samo načrtovanje morebitnih počitnic, nas popelje stran od vsakodnevnih obveznosti in tempa, ki ga le-ta prinaša. Počitek je enako potreben in pomemben, kakor samo delo. Eden z drugim sta tesno prepletena in eden drugega dopolnjujeta. Delo nam daje občutek koristnosti in je za vernega človeka Božje naročilo, ki spada k samouresničevanju zdravega človeka, a na drugi strani s počitkom dobimo nazaj prepotrebno energijo, ki jo za delo rabimo. Čeprav se vsak dan srečujemo z ljudmi, ki si kljub delu in zaposlitvi počitnic nikakor ne bodo mogli privoščiti, ali s tistimi, ki sploh nimajo zaposlitve, pa je če dalje več tistih, ki imajo občutek, da če grejo oni na počitnice se bo delo ustavilo, torej imajo občutek nepogrešljivosti. Pa je res potrebno, da ima človek tak občutek? Smo res nepogrešljivi in nenadomestljivi? Vsak človek je poklican, da svoje talente deli in z njimi pomaga soustvarjati in oblikovati boljši jutri. Opravljanje poklica torej ni nekaj, kar bi nam moralo dati občutek sebičnosti ali moči ter nadvlade nad drugim, temveč ena od možnosti pomagati. Vprašati se moramo, kaj pričakujemo od našega dela in zakaj ga opravljamo. Protestantski Katekizem pravi, da Bog ni ustvaril človeka kot posameznika, ampak v občestvo s soljudmi. Tako tudi svojega dela ne sme človek opravljati zaradi sebičnih ciljev, ampak v korist soljudi. In takšen je tudi biblični nauk. Apostol Pavel v Apostolskih delih pravi takole: »V vsem sem vam pokazal, da se je treba truditi in skrbeti za slabotne in se spominjati besede Gospoda Jezusa, ki je sam rekel: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.«
In kaj ima s tem opraviti počitek? Počitek bi morali izkoristiti tudi za to, da se zamislimo nad sami seboj in nad tem, kako sem s svojim delom koristen za drugega. Počitek torej ni brezdelje, ampak je lahko trenutek za intenzivno delo na sebi. Intenzivno delo na sebi pa je tudi molitev. Jochen Klepper, evangeličanski teolog, pisatelj in novinar je zapisal: »Roke, ki počivajo v molitvi, se krepijo za delo. In kar storijo molivčeve roke, se zgodi po Gospodovi volji.«
Želim vam lepe in prijetne dela proste dneve in naj nas vse v teh počitniških dneh spremlja pregovor iz Korzike: »Bog blagoslavlja tiste, ki delajo, ljubi pa tiste, ki počivajo.«
