Današnji dan ima znotraj katoliške Cerkve posebno vsebino. Je praznik dveh apostolov, Petra in Pavla. Petra, ki ga lahko prepoznamo upodobljenega s ključi v eni roki in Pavla, ki ga običajno upodabljajo z mečem, ker se je sprva imenovan Savel, preganjal kristjane in šele po spreobrnjenju prejel ime Pavel. Današnji dan je poseben tudi za večino duhovnikov, ker je to dan, ko so bili posvečeni v duhovnike in s strani svojih škofov postavljeni v poslanstvo. Na nek način se lahko vsak od nas duhovnikov ozre na svoje korenine in poživi svojo pot. Trije duhovniki v Sloveniji pa danes stopajo na to pot.
Današnji dan lahko po svoji vsebini postavlja pred nas kontrast med odpiranjem in zapiranjem. Pred očmi prinaša simboliko ključev, ki jih apostol Peter drži v roki. Izhajajo iz Jezusovih besed: »Ti si Peter (kar pomeni Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva, in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«
Vsak od nas ima v rokah raznolike ključe. Ne le tiste od vhodnih vrat, avtomobila ali službene. Posedujemo ključe današnjega dne, ključe samo od te ure ali pa ključe naših odnosov, ključe do naše notranjosti, lastnega doživljanja. Čeprav imamo lahko po eni strani občutek, da smo vedno bolj odprta družba, lahko na drugi strani okušamo, da smo kot posamezniki vedno bolj zaprti, vedno več skrivamo in zaklepamo drug pred drugim in izgubljamo prostor, kjer bi bil slišani v naših doživljanjih.
Današnji praznik, ki govori o dveh stebrih začetka krščanstva, nas popelje v razmišljanje o naših temeljih. Na čem jaz sam gradim svoje življenje, kaj je moja skala, ki me ne omaje v trenutkih različnih sunkov, pretresov, vznemirjenosti?
Oba apostola sta na svoj način prispevala svojo vključenost v širitev vesele novice. Če beremo eno izmed knjig v Svetem pismu z naslovom Apostolska dela, lahko prepoznavamo, da sta vključevala vso svojo bit, naletela na mnoge težave, vendar ostajala prežeta z zavestjo vstajenja in srečanja z vstalim Jezusom.
Kot človeku in duhovniku se mi zdi prav, da se učim črpati hrano za svoje življenje, kaj me drži pokonci, ko mnogi ljudje vsakodnevno črpajo iz moje posode. Odkrivati, kako naj se na mojem obrazu pozna prežetost z vsebino, za katero sta oba apostola dala tudi svoje življenje, in kaj meni osebno pomeni služiti sočloveku. V služenju in ne gospodovanju vidim tudi rdečo nit duhovništva.
Tisti sem, ki odklepam ali zaklepam v svojem življenju. Misel, da mi gospodar življenja za dan v katerega vstopam ni izročil ključev za upravljanje, je le izgovor, prelaganje odgovornosti in čakanje, da se me nekdo usmili. Ko bom danes prijel v roke ključe od stanovanja, avta, poštnega nabiralnika, ključavnice na kolesu … se bom spomnil na odklepanje in zaklepanje na mnogih drugih področjih odnosov in skrbi za sebe ter bližnje.

Današnji dan ima znotraj katoliške Cerkve posebno vsebino. Je praznik dveh apostolov, Petra in Pavla. Petra, ki ga lahko prepoznamo upodobljenega s ključi v eni roki in Pavla, ki ga običajno upodabljajo z mečem, ker se je sprva imenovan Savel, preganjal kristjane in šele po spreobrnjenju prejel ime Pavel. Današnji dan je poseben tudi za večino duhovnikov, ker je to dan, ko so bili posvečeni v duhovnike in s strani svojih škofov postavljeni v poslanstvo. Na nek način se lahko vsak od nas duhovnikov ozre na svoje korenine in poživi svojo pot. Trije duhovniki v Sloveniji pa danes stopajo na to pot.

Današnji dan lahko po svoji vsebini postavlja pred nas kontrast med odpiranjem in zapiranjem. Pred očmi prinaša simboliko ključev, ki jih apostol Peter drži v roki. Izhajajo iz Jezusovih besed: »Ti si Peter (kar pomeni Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva, in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«

Vsak od nas ima v rokah raznolike ključe. Ne le tiste od vhodnih vrat, avtomobila ali službene. Posedujemo ključe današnjega dne, ključe samo od te ure ali pa ključe naših odnosov, ključe do naše notranjosti, lastnega doživljanja. Čeprav imamo lahko po eni strani občutek, da smo vedno bolj odprta družba, lahko na drugi strani okušamo, da smo kot posamezniki vedno bolj zaprti, vedno več skrivamo in zaklepamo drug pred drugim in izgubljamo prostor, kjer bi bil slišani  v naših doživljanjih.

Današnji praznik, ki govori o dveh stebrih začetka krščanstva, nas popelje v razmišljanje o naših temeljih. Na čem jaz sam gradim svoje življenje, kaj je moja skala, ki me ne omaje v trenutkih različnih sunkov, pretresov, vznemirjenosti?

Oba apostola sta na svoj način prispevala svojo vključenost v širitev vesele novice. Če beremo eno izmed knjig v Svetem pismu z naslovom Apostolska dela, lahko prepoznavamo, da sta vključevala vso svojo bit, naletela na mnoge težave, vendar ostajala prežeta z zavestjo vstajenja in srečanja z vstalim Jezusom.

Kot človeku in duhovniku se mi zdi prav, da se učim črpati hrano za svoje življenje, kaj me drži pokonci, ko mnogi ljudje vsakodnevno črpajo iz moje posode. Odkrivati, kako naj se na mojem obrazu pozna prežetost z vsebino, za katero sta oba apostola dala tudi svoje življenje, in kaj meni osebno pomeni služiti sočloveku. V služenju in ne gospodovanju vidim tudi rdečo nit duhovništva.

Tisti sem, ki odklepam ali zaklepam v svojem življenju. Misel, da mi gospodar življenja za dan v katerega vstopam ni izročil ključev za upravljanje, je le izgovor, prelaganje odgovornosti in čakanje, da se me nekdo usmili. Ko bom danes prijel v roke ključe od stanovanja, avta, poštnega nabiralnika, ključavnice na kolesu … se bom spomnil na odklepanje in zaklepanje na mnogih drugih področjih odnosov in skrbi za sebe ter bližnje.

Robert Friškovec