Multipla skleroza je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu, ki prizadene mlajše odrasle v najaktivnejši življenjski dobi, tako ženske kot moške, vendar ženske veliko pogosteje kot moške. Po podatkih internacionalne federacije je obolelih za multiplo sklerozo na svetu že približno 3 milijone. STAklub je danes ob svetovnem dnevu multiple skleroze pripravil okroglo mizo, na kateri je bil predstavljen pogled zdravniške stroke na to bolezen, o življenju z njo pa je govoril tudi bolnik Gregor Selak. Prispevek Petre Medved.

Multipla skleroza je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu, ki prizadene mlajše odrasle v najaktivnejši življenjski dobi, tako ženske kot moške, vendar ženske veliko pogosteje kot moške. Po podatkih internacionalne federacije je obolelih za multiplo sklerozo na svetu že približno 3 milijone. STA klub je danes ob svetovnem dnevu multiple skleroze pripravil okroglo mizo, na kateri je bil predstavljen pogled zdravniške stroke na to bolezen, o življenju z njo pa je govoril tudi bolnik Gregor Selak.

Multipla skleroza je avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, pri kateri je poškodovana zaščitna mielinska ovojnica živčne celice. Zaradi te poškodbe nastajajo okvare, najpogosteje vida in sluha, ravnotežja, spodnjih in zgornjih okončin, prisotna pa je tudi utrujenost ter težave s kognitivnim mišljenjem in inkontinenco. Po podatkih  Združenja multiple skleroze Slovenije pri nas živi približno 3.500 oseb s to boleznijo. Njeni splošni simptomi pa se lahko pokažejo na začetku tudi v zelo blagih oblikah, tako da jim sprva sploh ne posvečamo posebne pozornosti: utrujenost, dvojni vid, motnje koordinacije, blago mravljinčenje, ohromelosti, težave s hojo, sčasoma pa lahko nepredvidljivo napredovanje bolezni privede do blage ali celo najtežje oblike invalidnosti.

Vzroki nastanka multiple skleroze niso popolnoma jasni, prav tako zaenkrat še ni zdravila, ki bi bolnike povsem ozdravilo. Povprečna starost ob začetku bolezni pri nas je 28 let. Prevalenca bolezni v Sloveniji je 120 na 100.000 ljudi, povprečna prevalenca v Evropi pa je 108 na 100.000. Najpogostejše težave bolnikov so utrujenost, težave s hojo in z ravnotežjem, napredovanje bolezni pa prinaša nesposobnost hoje, gibanja ali telesne vadbe, izgubo normalnega življenja (skrb za otroke, vsakodnevna opravila, hobiji), izgubo samostojnosti (skrbi zase, službe, vožnje avtomobila).

Petra Medved