Škodljive posledice za okolje

Potok Tojnica ob Kemisu

foto: Barbara Renčof

Požar v vrhniški tovarni Kemis je prav gotovo povzročil posledice na okolju. Mobilni laboratorij je še na terenu, izsledke pričakujemo v popoldanskem času. Smo pa včeraj zastrigli z ušesi zaradi povečane količine živega srebra v zraku v okolici požara – ta je bila po podatkih Agencije za okolje povečana kar za 100 do tisočkrat. Na naši telefonski zvezi imamo dr. Alfreda Bogomirja Kobala, zdravnika, ki je kar 40 let delal v okolici rudnika živega srebra, zdravil rudarje in pisal tudi znanstvene članke o toksičnosti živega srebra.

 

V okolici Kemisa so zaznali povečane vrednosti živega srebra, zato so domnevali, da so zgorele odpadne sijalke v skladišču. Sijalke so tip svetila, ki svetlobo ne oddajajo z žarenjem nitke kot običajne žarnice, temveč z razelektrenjem živosrebrnih atomov, ki jih električni tok spodbudi, da začnejo oddajati ultravijolično svetlobo. Ta se na fluorescentni prevleki, s katero je prevlečena notranjost cevi, spremeni v vidno svetlobo. Prav tako med sijalke spadajo svetila, sestavljena iz polprevodnikov, ki oddajajo svetlobo in jih poznamo pod imenom LED sijalke, vendar te ne vsebujejo živega srebra. Kemis je za podjetje Zeos pripravljal sijalke za prevoz na reciklažo. Borut Bernat je zadolžen za področje sijalk v tem podjetju. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.

 

Odpadne sijalke torej v Kemisu niso zgorele. Lahko pa si predstavljamo, da bi bile koncentracije živega srebra v zraku precej več kot le za tisočkrat večje, če bi.

Zbiranje vzorcev po požaru

Inštitut Jožef Štefan je Ekološki laboratorij z mobilno enoto ELME takoj po požaru začel zbirati vzorce, na podlagi katerih je ocenil, do kakšne mere je ogroženo zdravje ljudi, okolje in pripravil priporočila za sanacijo. O meritvah in priporočilih se je Urška Henigman pogovarjala vodjem laboratorija doktorjem Dušanom Žigonom.


Meritve, ki jih je opravil Ekološki laboratorij z mobilno enoto Inštituta Jožef Štefan torej ne predstavljajo velikih odstopanj. Dodatni ukrepi niso potrebni. Pogorišče bodo morali sanirati in dekontaminirati objekt Kemisa.

Po zagotovilih pristojnih služb požar nevarnih snovi na Vrhniki k sreči ni prizadel virov pitne vode na tem območju, saj ti ležijo dovolj globoko in so zaščiteni z nepropustnimi plastmi. Bolj obremenjene so zagotovo površinske vode in šele analiza vzorcev teh voda bo pokazala, katere strupene snovi so se pri požaru ustvarile in se razpršile v okolje. O tem, kakšen bo obremenilni vpliv te okoljske katastrofe na vodno okolje, je Jernejka Drolec vprašala prof. dr. Mihaela Ježefa Tomana z Biotehniške fakultete.

 

Sežig nevarnih odpadkov

Ponedeljkova nesreča v podjetju Kemis na Vrhniki je javnost ponovno opomnila, da navkljub okoljevarstvenemu dovoljenju, ki ga ima podjetje, zaradi nepredvidljivih okoliščin – kot je požar – 100% zagotovljena varnost za okolje ne obstaja. V idealnih pogojih sežig nevarnih odpadkov poteka pod nadzorom z izdanim dovoljenjem, pri nas ga ima 5 podjetij: Energetika Celje, farmacevtska družba LEK, tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, gradbeni materiali Salonit Anhovo in družba Vipap Videm Krško.

Kje bi določeno podjetje lahko stalo, predvidi občina sama. Že v občinskem prostorskem načrtu namreč določi, kako bo potekal njen razvoj po conah: kje se bo torej razvijalo bivalno okolje, kje bo ohranjala kmetijske površine, kje bo imela industrijsko cono. Če želi tu morebitni vlagatelj izvajati dejavnost, to prijavi na agencijo za okolje. Pri kompleksnejših dejavnostih, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega, se dovoljenja razdelijo na dva dela: okoljevarstveno soglasje in dovoljenje. Andrej Vuga, ARSO:

Se pravi, okoljevarstveno soglasje je, da sam objekt, kjer se bo ta dejavnost izvajala, že sam objekt bo imel neke varnostne ukrepe, da ne bo onesnaževal, mora pa imeti notri načrt od gradnje pa do razgradnje tega objekta, kako se bo z njim upravljalo.

Z okoljevarstvenim dovoljenjem – k temu svoje mnenje podajo tudi strokovne institucije, ministrstva za zdravje, kulturo, za področje varovanja naravne in kulturne dediščine ipd. – podjetje zagotavlja, da bo delovalo varno: da bo torej izvajalo postopek z najboljšo obstoječo tehnologijo, pa tudi, da noben od izpustov ne bo presegel zakonsko določenih količin. Pa se takšna dejavnost lahko prikrije okoliškim prebivalcem?

 

Okoljevarstveno dovoljenje nadzira inšpekcija redno po svojem programu. In še: Če bi podjetje predrugačilo svoje delovanje – na primer, da bi namesto 5 ton odpadkov po novem sežigalo 10 ton -, mora ta spet zaprositi za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja.