Šoštarič

Predvajaj

Med priimki v Sloveniji je priimek Šoštarič skupaj s priimki Janc, Kunej, Perc, Turšič in Veselič na 714. –719. mestu za priimkoma Kovše in Smolej na 712.–713. in pred priimki Bitenc, Furman, Mikuž in Živković na 720.–723. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je 1. 1. 2016 s priimkom Šoštarič podpisovalo 453 (1971: 560; 1997: 520) prebivalcev in prebivalk Slovenije. Ti so bili po regijah razporejeni takole: v podravski 233, v osrednjeslovenski 64, v pomurski 58, v savinjski 30, v primorsko notranjski 25, v gorenjski 19, v jugovzhodni Sloveniji 8, v obalno kraški 6, v posavski 5, v koroški, zasavski in goriški manj kot po 5.

Priimek Šoštarič je tudi sestavina dvojnih priimkov. Takih priimkov je bilo konec leta 1997 skupaj 9, od teh 5 s priimkom Šoštarič na prvem mestu: Šoštarič Ilešič, Šoštarič Likar, Šoštarič Magdalenič, Šoštarič Podlesnik, Šoštarič Tasić ter Babnik Šoštarič, Matvoz-Šoštarič, Pahič Šoštarič, Žižek Šoštarič.

Ob priimku Šoštarič obstajajo tudi različice Šosterič, Šošterič in Šoštarić. Tako se je 1. 1. 2016 s priimkom Šosterič podpisovalo 33, s priimkom Šošterič 59 in s priimkom Šoštarić 89 prebivalcev in prebivalk Slovenije.

Priimek Šoštarič z različicami Šoštarić, Šosterič in Šosterič je nastal iz vzdevka ali priimka Šoštar, Šoster in Šošter. Tvorjen je s priponskim obrazilom ič/ ić in je prvotno pomenil ‘sin Šoštarja, Šosterja, Šošterja’.

Priimek Šoštar in njegove različice Šoster, Šošter, Šuštar itd. izhajajo prek vzdevkov iz poklicnih poimenovanj šoštar, šoster, šošter, šuštar, šustar, šuster, šušter v pomenu ‘čevljar’. Ti so sprejeti iz nemškega poklicnega poimenovanja der Schuster in njegovih različic. Prvotni nosilec vzdevka in kasneje priimka Šoštar itd. je bil torej čevljar, dandanes pa je to prej naključje kot pravilo, saj je bil npr. znani nosilec tega priimka nekdanji ljubljanski metropolit Alojzij Šuštar. Iz vzdevka ali priimka Šoštar so nastali še priimki Šoštarec, Šoštarek, Šoštarko. Tvorjeni so s priponskimi obrazili ec, ek, ko in so prvotno pomenili ‘sin Šoštarja’.

Pri Nemcih je priimek Schuster izpričan že leta 1340, iz drugih nemških poimenovanj za čevljarja pa izhajajo še priimki Schumacher, Schoma(c)ker, Schuhknecht, Schubert, Schuchar(d)t, Schuhmann, Schurich(t), Schurig itd. (gl. Horst Naumann, Das große Buch der Familiennamen, str. 24, 251–252). Tudi slovenski priimki Šuštar, Šušteršič itd. so pogosto zapisani v različnih urbarjih s slovenskega ozemlja, in sicer od 14. stoletja naprej, npr. v primorskih urbarjih, v urbarjih freisinške škofije ter v urbarjih za Belo krajino in Žumberk. Večina starejših zapisov se nanaša na priimek Šuštar, npr. v Urbarju za Sevnico 1448, v katerem je nekajkrat zapisan skupaj z zanimivim drugim priimkom, ki je povezan z nemškim poimenovanjem za obuvalo Tzolschuck, Tzolschukh (34 posestnikov tega imena): Merin Schuster Tzolschuh, posestnik v Sevnici; Meyczm Schuster Tzolschuch, posestnik v Sevnici. Rabljen je tudi samostojno: Zorko Tzolschuh, posestnik v Sevnici. Številnost starih zapisov in množica zdajšnjih priimkovnih oblik kaže, da je bil poklic čevljarja pri nas nekdaj zelo znan.