Politika pričakuje visoko kupnino za NLB

foto: rtvslo.si/Ergyn Zjeci

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je po včerajšnjem ponujenem odstopu, ki ga premier ni sprejel, po naših informacijah še vedno zavezana svojemu delu in ostaja na položaju. Politično dogajanje povezano s postopkom prodaje Nove ljubljanske banke pa kaže, da politika zanjo pričakuje visoko kupnino, vendar za to ni pripravljena odstraniti ovir. Nikogar ne bi presenetilo, če bi prodaja NLB-ja zaradi ponujene nižje cene, kot pričakuje politika, na koncu doživela podobno usodo kot Telekom. 

V četrtek naj bi se sestali nadzorniki Slovenskega državnega holdinga, ki morajo potrditi razpon cene za delnico NLB-ja. Menda je jasno, da brez državnega poroštva v primeru stroškov zaradi tožb hrvaških bank cena delnice ne more biti postavljena dovolj visoko kot, bi bilo sprejemljivo za SDH-jeve nadzornike, ki bodo zato končno odločitev o ceni in s tem odgovornost verjetno prepustili vladi. V koaliciji vztrajajo: vlada se je pravilno odločila, da poroštva ne podeli, in to ne pomeni nujno znižanja cene. Matjaž Han, SD in Franc Jurša, Desus

Država pač ne more dat poroštva za 300, 400 milijonov evrov.

Kar pa se tiče same cene, je vprašanje, ali bo to negativno ali pozitivno vplivalo.

Kaj pa zaveze Bruslju, da bomo banko prodali? Matjaž Han govori, kot da prodaje praktično ne bo.

Sedaj bo vlada morala vložiti veliko napora v to, da se bo z Evropsko komisijo dogovorila, da nam ne razprodajo NLB zaradi nekih dogovorov v preteklosti.

Jožef Horvat iz opozicijske Nove Slovenije dogajanje razume kot sporočilo vlade …

… da imajo posamezniki, tudi v tej vladi, v Novi ljubljanski banki bankomate, kjer lahko dvigajo denar brez kritja.

Finančni analitik Luka Gubo se ne čudi, če nas veliki vlagatelji zaradi političnih iger vidijo kot Balkan. Opozarja, da bi zamuda pri junijski prodaji NLB-ja in prestavitev postopka na jesen gotovo pomenila izgubo.

Bo takrat cena še nižja, ker vedno, ko nekdo prodaja pod prisilo, se pravi, da ima nek rok za prodajo, bo pač moral prodati po nižji ceni.

Draško Veselinovič, ki je kratek čas med drugim vodil NLB, pravi, da so zapleti s prodajami zgodbe vseh vlad. Ko pa končno nekaj prodamo, je cena veliko nižja in navaja primer Mercatorja, ko je naposled šel v roke neprimernemu in prezadolženemu lastniku za natanko trikrat nižjo ceno, medtem ko Telekoma danes ne bi nihče več niti hotel kupiti.

 

Vlada se ne strinja s pogodbo med Evropsko komisijo in Slovenijo

Že dlje časa lahko iz političnih izjav razberemo vladno nenaklonjenost ali skrajno previdnost, ko gre za prodajo državnega premoženja, zlasti Nove ljubljanske banke, ki v zadnjem času hitro povečuje dobičke, ti pa se stekajo v državni proračun. Jasno je tudi, da se vlada ne strinja s pogodbo med Evropsko komisijo in Slovenijo glede prestrukturiranja in prodaje banke. Premier Miro Cerar za trenutno prodajno prisilo NLB-ja kaže s prstom na prejšnjo vlado.

Vlada Alenke Bratušek je po plazu finančnih kriz pred 4 leti, ko se je o Sloveniji ugibalo, ali bo šla po poti Grčije in Cipra, dokapitalizirala banke. Evropska komisija je Slovenijo zaradi milijarde in pol vloženega proračunskega denarja v NLB privila s pogodbo, da je treba NLB zmanjšati in odprodati. Cerar ta dogovor v času Bratuškove danes označuje takole

Mislim, da je vsakomur jasno, da je bil premislek o tem šibek.

Danes so povsem drugačne razmere in vladi se prodaja NLB-ja ne zdi nujna. Nasprotno, izjave gredo v smer prodaje pod pogojem, da davkoplačevalci ne bodo oškodovani. Brez podrobnejših pojasnil. Če je pri tem mišljeno povračilo za zadnjo milijardo in pol težko sanacijo, pa izračun pokaže, da bi morali vlagatelji potemtakem za delnico NLB ponuditi izjemno ceno nad knjigovodsko vrednostjo. Z drugimi besedami, pričakovanja politike so previsoka. Ali pa: visoka so zato, da NLB ostane v domači lasti. Kaj pa Bruselj? Očitno grožnja, da bi se prodaje NLB lotila kar Evropska komisija, ni prehuda. Bruselj bo o slovenski odločitvi obveščen.

O vseh ključnih dogajanjih v zvezi s tem bomo na ustrezen način obveščali tudi Bruselj in mu pojasnili razloge za našo kakršnokoli odločitev.

V času Cerarjeve vlade je v vodo padla privatizacija Telekoma. Se je pa zgodila prodaja NKBM-ja z nizkim izkupičkom in prišel je opomin iz Mercatorja: sistemsko pomembnih podjetij ali bank ni dobro prodajati. Zato lahko dogajanje zadnjih dni razumemo tako, da se formalni postopek prodaje NLB-ja nadaljuje, so pa v resnici čvrsto nastavljene politične ovire na poti do privatizacije.