Zdravnik in naravoslovec JANEZ ANTON SCOPOLI se je rodil na današnji dan leta 1723 v mestu Cavalese na južnem Tirolskem. Poldrugo desetletje je bil v Idriji rudniški zdravnik. V tem obdobju je opravil in objavil številne naravoslovne študije, ki so proslavile avtorja in z njim slovensko ozemlje po vsej Evropi. Njegovo najpomembnejše delo je knjiga “Flora carniolica”, prvo znanstveno delo o naravi Slovenije. V njej je Janez Anton Scopoli naštel več tisoč vrst rastlin, za 127 pa navaja slovenska imena. To delo je bilo več kakor sto let najpomembnejše znanstveno delo o rastlinstvu v Sloveniji.
—–
Leta 1864 je bil ob pomoči francoske vojske za mehiškega cesarja postavljen Ferdinand Maksimiliján, brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Ker so se Mehičani temu upirali, mu je Franc Jožef pomagal ohranjati prestol z vojaki-prostovoljci iz avstrijskih dežel. Tudi ljubljanski mestni svet je na današnji dan tistega leta (torej pred 153-imi leti) izdal poziv za vstop med prostovoljce.
Kandidati so morali biti krščanske vere, neoženjeni ali vdovci brez otrok in ne starejši od štirideset let. Njihovo zbirališče je bilo v Cukrarni ter na travniku ob sedanji Njegoševi cesti, kjer stoji zdaj večstanovanjski blok, v spomin na ta dogodek po domače imenovan »Meksika«. Stavbo so postavili med obema vojnama po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica in po zgledu dunajskih stanovanjskih blokov iz tistega časa. V sredini ima veliko dvorišče, vhodno vežo z obokanim stropom pa krasijo še komaj vidne freske Riharda Jakopiča.
Na ljubljanskem kolodvoru se je od mehiških prostovoljcev poslovil župan Henrik Costa, pozneje pa so iz Trsta v več skupinah odpluli proti Mehiki. Potem, ko so Mehičani cesarja Maksimilijana tri leta pozneje ustrelili, se je domov vrnila le dobra šestina teh fantov in mož. Na Slovenskem se je zagorelih in črnobradih povratnikov prijelo ime »meksikajnarji«, k nam pa so prinesli tudi novo modo: močno nabrane škornje z ostrogami – meksikanar´ce.
—–
Gledališka igralka in pedagoginja MIRA CERAR DANILOVA, rojena na današnji dan leta 1899 v Ljubljani, je na gledaliških odrih nastopala že pred prvo svetovno vojno. Sprva je igrala otroške, mladostne in sentimentalne vloge, po vrnitvi s študija na Dunaju pa je postala najbolj prvinska in eruptivna interpretinja karakternih vlog. Velikokrat je igrala tudi Županovo Micko.
Bila je tudi redna profesorica na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje umetniško in pedagoško delo je bila dvakrat nagrajena s Prešernovo nagrado, med prvimi pa je dobila tudi Borštnikov prstan.
—–
Dirigent in skladatelj MIRKO POLIČ se je rodil na današnji dan leta 1890 v Trstu. S široko razgledanostjo in izjemno delavnostjo je veliko prispeval k naprednejši usmeritvi slovenskega opernega in koncertnega življenja. Ljubljanska opera je pod njegovim vodstvom doživela kakovostni in izvedbeni vzpon, saj je pri oblikovanju sporeda vidno upošteval tudi slovensko ustvarjalnost. Mirko Polič je skladal v novoromantičnem slogu in mu skušal z novejšimi harmonskimi sredstvi dati sodobnejši zven.

Pavle Jakopič