Gradbenik FERDINAND KLEMENČIČ je diplomiral na Dunaju, nato pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in 94 vodil graditev prog Ljubljana – Kočevje in Ljubljana – Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil na današnji dan leta 1841 v Gradcu.
—–
158 kilometrov dolgemu delu železniške povezave med Srednjo Evropo in Jadranskim morjem, ki poteka od Jesenic skozi bohinjski predor in Posočje do Trsta, pravijo bohinjska proga. Zaradi številnih predorov in mostov v soteskah Save Bohinjke, Bače in Soče je graditev te proge sodila takrat med najtežje. Najpomembnejša objekta sta več kot 6300 metrov dolg bohinjski predor in solkanski most, ki je s kamnitim lokom razpona 85 metrov največji tovrstni železniški most na svetu.
Bohinjsko progo so začeli graditi leta 1901, po treh letih, ali natančneje na današnji dan pred 113-imi leti pa je član avstrijske cesarske rodbine Leopold Salvator slovesno simbolično prebil zadnjo steno bohinjskega predora, ki je po najkrajši poti povezal Gorenjsko in Primorsko. Celotno progo so odprli julija leta 1906. To je slovesno storil kar avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand sam. Na poti od Jesenic do Trsta se je dvorni vlak ustavil tudi na tedaj že po vsem svetu znanem solkanskem mostu. Visoki gost se je s spremstvom sprehodil na levi breg Soče in pozdravil graditelje in številne domačine, pod mostom pa je medtem vozil splav s slovensko in cesarsko zastavo. Potniški vlak je takrat za vožnjo od Jesenic do Trsta potreboval dobre štiri ure.
—–
Operni pevec SLAVKO ŠTRUKELJ je po študiju petja na ljubljanskem Državnem konservatoriju v letih od 1944 do 1971 pel v ljubljanski operi. Bil je odličen v karakternih in komičnih vlogah, največji uspeh pa je dosegel kot Herodež v operi »Saloma«. Ta njegova vloga je bila ena najopaznejših opernih poustvaritev na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Ambrogio Damiano Achille Ratti je bil po smrti Benedikta XV. leta 1922 izvoljen za 259. papeža Rimskokatoliške cerkve; nadel si je ime Pij XI. Med drugim je podpiral misijonarstvo, ustanovil Papeški inštitut za krščansko arheologijo, Radio Vatikan in nekaj pozneje papeško Akademijo znanosti. Leta 1929 je z italijanskim ministrskim predsednikom Benitom Mussolinijem sklenil Vatikanske sporazume in tako končal neurejen status Svetega sedeža ter utemeljil moderno vatikansko državo znotraj italijanske.
Izdal je več pomembnih okrožnic, med drugim leta 1931 okrožnico »Quadragessimo anno« o pogledih cerkve na socialna vprašanja, obsojal je nacizem in komunizem ter nasprotoval pankristijanizmu – obnovi edinosti kristjanov v Rimskokatoliški cerkvi. Papež Pij XI. se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti blizu Monze v Italiji.

Pavle Jakopič