Slikar ALBERT SIRK je najprej poučeval risanje na tržaški gimnaziji, ko pa so ga fašistične oblasti kot nezanesljivega odpustile, se je preselil v Celje. Kot slikar je bil realist z izrazitim nadihom romantizma. Največ je slikal morje, morsko obalo, mornarje in ribiče in zato ga štejejo za prvega in najdoslednejšega slovenskega marinista. Albert Sirk se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Svetem križu pri Trstu.
—–
Pisatelj in kulturni delavec JANKO ROGELJ je komaj osemnajstleten odšel v Kanado in nato v Združene države Amerike. V Clevelandu se je izobraževal v večernih šolah in nato postal zavarovalni zastopnik ter javni notar. Kmalu se je pridružil slovenskim društvom in začel dopisovati v slovenske časnike. Leta 1918 je postal prvi urednik dnevnika »Enakopravnost«, leto pozneje pa je bil med ustanovnimi člani dramskega društva Ivan Cankar. Med drugim je bil tudi predsednik Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, Slovenske narodne čitalnice in Ameriške bratske zveze.
V 60-ih letih prejšnjega stoletja so v Ljubljani izšli trije izbori njegovih črtic in pesmi. Visoko umetniško raven je dosegel prav s črticami, v katerih je opazen smisel za humor in satiro, jedrnat jezik ter izrazit socialni poudarek. Pomembno je tudi njegovo delo med drugo svetovno vojno, saj je organiziral zbiranje pomoči okupirani Sloveniji. Leta 1972 se je vrnil v domovino. Za svoje skoraj 60-letno delovanje med ameriškimi Slovenci je dobil več priznaj in odlikovanj. Janko Rogelj se je rodil na današnji dan leta 1895 na Primskovem pri Kranju.
—–
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26.
tega meseca, začele predstave v salonu
´Kinematograf EDISON´
na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa.
Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah!
Kinematograf je za stalno naseljen!«
Takšni plakati so naznanjali, da so na današnji dan pred 110-imi leti imeli v Ljubljani prvo kino predstavo v pravem, stalnem, in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale uro dolgo, v tem času pa so zavrteli pet do šest filmov. Tedaj je bilo običajno, da je imel spored v sredi daljšo dramo, začenjal in končeval pa se je s kakšno smešnico.
V prvih dneh je bil spored ene predstave takšen: »Priporočljiva sobarica (smešno), Čudežni salon (fantastično), Vila (drama v petih slikah) ter Moja srajca gori (velekomično).«
Kdaj pa kdaj so predvajali tudi »erotične« filme (v velikih narekovajih v primerjavi z današnjimi seveda), vendar so bile to posebne predstave zgolj za moške. Za ilustracijo le dva naslova: »Mlada zakonca« in »Dama v kopelji«.
—–
Slikar, grafik, novinar in karikaturist MARJAN SKUMAVC je leta 1972 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, a se kmalu nato zaposlil pri časopisu »Delo«. Zanj je četrt stoletja pisal reportaže o kulturnih in socialnih razmerah, predvsem pa na svojevrsten način pripravljal in ilustriral »Nočno kroniko«; zapise o tragičnih in kriminalnih »junakih« nočnega življenja. Kot slikar je razvil različico socialno angažiranega ekspresionizma z elementi estetike grdega in art bruta ter z eksistencialno in krajinsko motiviko. Marjan Skumavc je bil tudi aktiven boksar (dvakrat je bil slovenski prvak v težki kategoriji), v 90-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi reprezentačni selektor. Rodil se je na današnji dan pred 70-imi leti v Jurkloštru.
