Na današnji dan leta 1522 je avstrijski nadvojvoda Ferdinand ukazal deželnim stanovom in štajerskemu vicedomu ustanovitev poštne zveze med Gradcem in Ljubljano ter Ljubljano in Koroško. Na razvoj pošte v vse bolj javno in stalno ustanovo sta na Slovenskem vplivali turška nevarnost in organizacija obrambe pred Turki. Ta je zahtevala razvoj sistema za obveščanje o smereh gibanja in obsegu turške vojske.
—–
Po zmagi protireformacije ob koncu 16. stoletja je oblast nad šolstvom spet dobila Katoliška cerkev: protestantske šole je zaprla, učitelje pa izgnala. Vzgojo in izobraževanje v srednjih šolah so tako prevzeli jezuiti, člani reda, ki se je posvetil utrjevanju in širjenju katoliške vere. V Ljubljani so jezuiti kmalu ustanovili kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Za takratne razmere je bilo to dokaj veliko učno-vzgojno središče. Ob cerkvi svetega Jakoba so bili samostan, šolsko poslopje in konvikt, dijaški dom. V njem je bilo vedno okoli 500 dijakov. Temeljni kamen zanj so položili na današnji dan leta 1598, dokončan pa je bil štiri leta pozneje.
Jezuitski kolegiji so pedagoški in vzgojni dejavnosti pri nas dajali pečat vse do zadnjih desetletij 18. stoletja. Čeprav so bili programi teh višjih študijev univerzitetni, slušateljem niso podeljevali akademskih naslovov, saj je bil za to potreben poseben papeški ali cesarski privilegij, ki pa ga jezuiti na Slovenskem niso imeli. V drugi polovici 18. stoletja so jezuitski red razpustili, njegove srednje in višje šole pa je znova prevzela avstrijska država.
—–
Slikar in grafik VLADIMIR MAKUC je leta 1954 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost in dve leti pozneje dokončal še restavratorsko specialko. Osrednji motiv njegovega ustvarjanja je bila kraška in mediteranska pokrajina; vanjo je vključil motive iz živalskega sveta in ženske figure ter dodajal posamezne elemente nežive narave. Iz sprva realistično občutenega upodabljanja je razvil zanj značilno znakovno-simbolno likovno govorico.
Začel je eksperimentirati v lesorezu, jedkanici in akvatinti, pozneje tudi v slikarstvu. Slike s poudarjeno reliefno strukturo je nadgradil z nanosi peska, steklenih črepinj in disperzijske tempere ter jih sčasoma razvil v kipe ali objekte oziroma v tako imenovane tridimenzionalne slike. Ukvaral se je tudi z restavratorstvom, knjižno opremo, ilustracijo in tapiserijo. Za svoje delo je Vladimir Makuc prejel nagrado Prešernovega sklada in veliko Prešernovo ter Jakopičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Solkanu.
—–
Na današnji dan leta 1989 je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija 1989. Podpisali so jo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za njihovo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.

Pavle Jakopič