Dan Alpske konvencije

Bohinjsko jezero

foto: Wikimedia Commons

Danes se je s posvetom o trajnostni mobilnosti v Bohinju pričel letošnji, že osmi Dan Alpske konvencije, ki pravzaprav ni dan, ampak pester nabor dogodkov, ki se bodo zvrstili do 28. maja na vseh območjih Triglavskega narodnega parka.

Z obeleževanjem te mednarodne pogodbe smo pričeli pred osmimi leti, nagovarja pa tako lokalne kot gospodarske skupnosti in seveda posameznike, ki lahko s prilagoditvijo svojega vedenja veliko prispevajo k ohranjanju zaščitenega območja. Na področju trajnostne mobilnosti je prav Bohinj, pravi Klemen Langus, zagotovo ena od vodilnih občin. Veliko so naredili na več področjih, kjer z različnimi projekti obiskovalcem skušajo dopovedati, da se lahko po tem območju premikajo tudi brez svojega avtomobila:

Da za prihod na destinacijo uporabijo javni prevoz, da se obiskovalci tudi tam premikajo z javnim prevozom oziroma po urejenih kolesarskih stezah in po pohodniških poteh.

Poudarek dopoldanskega posveta pa je bila trajnostna mobilnost v luči ustvarjanja pogojev za razvoj zelenega gospodarstva v gorskih območjih, kar je tudi edina prava alternativa za ta območja, pravi državni sekretar Tadej Slapnik:

Vemo, kakšni so negativni vplivi netrajnostne mobilnosti na okolje, moramo pa se tudi zavedati, da v Sloveniji obstajajo številne odlične iniciative na tem področju, ogromno znanja imamo na področju gospodarstva. Razvijajo se tudi poslovni modeli, ki spodbujajo trajnostno mobilnost, tako da dejansko postajamo ena izmed bolj prepoznavnih evropskih in svetovnih zelenih držav na tem področju.

V Bohinju so danes predstavili tudi obnovljeni vagon avtovlaka v katerem so odprli razstavo o Maksu Klodiču, ki je sodeloval pri gradnji bohinjskega predora. Prav bohinjska železnica je namreč eden temeljnih kamnov trajnostne mobilnosti tega območja. Po otvoritvi se je vlak z udeleženci posveta odpeljal na posoško stran, kjer bodo odprli še posoško info točko Alpske konvencije.