Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2017 je prejela podjetniška skupina arhitektov in informatikov, ki je razvila inovativno metodo oblikovanja zazidave, ki statične prostorske načrte, ki so bili do zdaj shranjeni v debelih knjigah, spreminja v interaktivni prostor rešitev.

Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2017 je prejela podjetniška skupina arhitektov in informatikov, ki je razvila inovativno metodo oblikovanja zazidave, ki statične prostorske načrte, ki so bili do zdaj shranjeni v debelih knjigah, spreminja v interaktivni prostor rešitev.

Program za načrtovanje prostora

Zasnovali so računalniški program, ki bo olajšal delo urbanistov in arhitektov. Ekipa, ki jo sestavljajo dr. Jernej Vidmar, Žiga Böhm, dr. Martin Vuk in mag. Žiga Stopinšek je prepoznala problem, da se bo do leta 2050 po svetu v mesta priselilo 2,4 milijarde ljudi. Mesta ob tem bremenijo nenadne in nepredvidljive tehnološke, ekonomske in družbene spremembe. Zato postaja načrtovanje prostorskega razvoja mest eden izmed najpomembnejših razvojnih izzivov našega stoletja. Običajni instrumenti regulacije zazidave, s katerimi mesta usmerjajo svoj prostorski razvoj, omenjenim trendom namreč že sedaj ne zmorejo več slediti. Iznašli so nov način, da je oblikovanje zazidave hitrejše in bolj natančno, zmanjša se tudi možnost napak. S predlagano metodo se lahko na operativni ravni poveča prilagodljivost, predvidljivost in preglednost urbanističnega načrtovanja.

Že sedma Rektorjeva nagrada za najbolj inovativno idejo

Za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo, ki izhaja iz Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, se je letos potegovalo 20 idej. Posebna komisija je izbrala sedem finalistov. Med nagrajenimi sta bili še naprava za razvoj zdravil – mikrooblagalnik delcev – granul, pelet in mini tablet in strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo, ki ima potencial v avtomobilski industriji.

Ljubljanski rektor prof. dr. Ivan Svetlik je ob tem poudaril, da inovacije najmlajših članov univerze kažejo razvojni potencial, ki se bo morda realiziral v novih produktih. Direktorica Ljubljanskega Univerzitetnega inkubatorja dr. Lidija Honzak pa je izpostavila, da je na tem tekmovanju do zdaj sodelovalo več kot 500 tekmovalcev in več kot 180 idej. Skoraj 20 odstotkov so jih uspeli tudi komercializirati.

Ljubljanski Univerzitetni inkubator že 10 let vali nove podjetnike

Ljubljanski Univerzitetni inkubator vseskozi poudarja pomembnost prenosa znanja v gospodarstvo. Mladim nudijo pomoč pri interdisciplinarnem sodelovanju, pridobivanju zagonskih sredstev za razvoj izdelka in navezavi z velikimi podjetji. Generacijo mladih podjetnikov k iskanju inovativnih rešitev poleg področja informacijske tehnologije najbolj navdihujejo potrebe v medicini, prehrani, okolju, gradbeništvu. Pod okriljem inkubatorja so se rodile uspešne podjetniške zgodbe, kot so denimo GEN-I, Envit in Red Orbit.

Barbara Belehar Drnovšek