Iskanje resnice je gibalo človeštva in vselej najboljše zdravilo proti vraževernosti, strastmi in splošni človeški temi. V duhu iskanja resnice o prezrti (samo)lastni kulturi, ki ima daljnosežno moč pri oblikovanju narodovega obraza, nastaja cikel treh oddaj. Razkril bo skrivnostni svet narave in ljudi pod Blegošem. Glasbeni in literarni samorastniki Selške in Poljanske doline so tu snovali čvrst sistem godčevskih norm ter kovali rime z izrazom resničnih pričevanj. Lahko bi jih primerjali z današnjo raparsko kulturo. Zdi se prav, da se zabeležijo v slovensko zgodovinopisje.

Nocoj se bomo preselili v domačijo Pr’ Debelobrdarju v Debelem Brdu na Svetem Lenartu, kjer bodo po starem vižali Mežnarjevi godci. Vrženi smo v čas, ki zahteva premišljene odločitve o vsebinskih prioritetah, a jih je v množici raznovrstnega dogajanja včasih domala nemogoče določiti. Zgodi se, da se prav tedaj odpre pot do tihih, skromnih, globoko v sebi pa izjemnih ljudi. Med njimi je družina Gartner iz Škofjeloškega okoliša. Njihov utrip poznajo domačini, med njimi gospod Jože Dolenec, ki v sebi goji dragocen odnos do etnomuzikološke dediščine. Doživetje Gartnerjeve družine je posebno, časovno varčno izkustvo, spoznanje pa trajno. Gartnerjevi so intelektualni ljudje z močnim čutom za umetniško in kulturno izražanje, sicer pa izpiljeni s kleno in samotarsko naravo škofjeloškega hribovja. Jezikovno in glasbeno izražanje štejeta v družinsko omiko več generacij nazaj. Potreba po javnem oglašanju in nastopanju pa ne. In ko spomin najstarejšega člana družine, očeta Janeza, zanese nazaj v očarljivo obdobje tovarištva in povsem drugačnih medsebojnih vrednot, se njemu orosi oko, poslušalcu pa naježi dlaka. »Kultura je zbujanje čustvenega sozvočja,« suvereno pove oče Janez, mož, ki je prepričan, da glasba in ples morata spodbuditi prijetna čustva, se udomačiti in ostati v spominu. Družino Gartner, po domače Mežnarjevo iz Jarčjega Brda nad Lušo in njihovo godčevsko tradicijo bomo z besedo in pesmijo predstavili v prvi iz cikla treh naslednjih oddaj Slovenska zemlja.

 

Simona Moličnik