Kaj se skriva med možganskimi gubami?

foto: Daniele Oberti

Prve gube pri 6. mesecih

Prvo gubanje človeških možganov opazimo že v šestem mesecu zarodkovega življenja. “Ko se rodimo, imamo praktično tak zemljevid gub in možganov kot ga bomo imeli tudi potem ko bomo starejši. Čeprav so seveda naši možgani takrat veliko manjši in lažji,” pove prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki.

Skorajda zanesljivo vemo, da je to gubanje ena zelo banalna mehanična zadeva. Odvisno je od tega, kako debelo možgansko skorjo imaš, kako hitro raste belina ali sivina v možganih, katere kostne prepreke so na poti, ko se možgani širijo …

Znanost predvideva, da je narava izumila gube zato, da bi čim več nevronov spravila v relativno omejen prostor, v notranjost lobanje. Evolucija uči, da se možganske gube pojavijo pri tistih bitjih, za katere že lahko trdimo, da razmišljajo (npr.: delfini, kiti, šimpanzi in ljudje).

Einsteinove možganske gube

V možgane Alberta Einsteina smo pokukali s pomočjo prof. dr. antropologije Dean Falk z univerze Florida State University. To lahko storimo zaradi patologa, ki je seciral možgane nemškega fizika in matematika ter jih ob tem dokumentiral z (za tisti čas) neverjetno natančnimi fotografijami. “Standardne bi bile fotografije, na katerih bi bila na primer leva stran možganov fotografirana naravnost,” razloži dr. Falk, ki je omenjene fotografije tudi analizirala.

On je to naredil, naredil pa je tudi fotografije s kota 45. stopinj, z vseh strani. Površino možganov je tako ujel iz vseh kotov, tudi iz spodnjega in zgornjega. Možgane je nato prerezal na pol in fotografiral notranjost vsake hemisfere. Na koncu pa je možgane še bolj natančno seciral, da je videl še globlje v možgansko skorjo.

Kljub temu da možgani matematičnega misleca v svoji velikosti niso nič odstopali od velikosti možganov povprečnega odraslega moškega, je možganska skorja imela veliko nenavadnih značilnosti. Dr. Falk jih je odkrila, ko je njegove možgane primerjala z možgani odraslih ljudi, ki so prihajali iz enakega geografskega področja kot Einistein.

Razlike so bile na levi strani čelnega režnja, na področju, ki ga imenujemo Broka. Einstein je imel precej razširjene gube v tem delu čelnega režnja, ki je povezan z zmožnostjo govora. Imel je tudi dodatno gubo na desni strani čelnega režnja, ki je večina ljudi nima. Zakaj je to zanimivo? Ker je sprednji del možganov pomemben za domišljijo in načrtovanje.

Naslednja zanimivost je v delu možganov, ki nadzoruje senzorične in motorične funkcije, natančneje v delu, ki skrbi za delovanje rok. Na levi strani tega motoričnega korteksa je precej povečana konfiguracija, ki je do zdaj nisem opazila v drugih človeških možganih.

Področje možganov, ki je zadolženo za motorično delovanje leve roke, je pri Einsteinu razširjeno s sekundarno gubo, ki je sicer precej značilna za kirurge. Nedavne študije so recimo pokazale, da imajo profesionalni glasbeniki, ki igrajo instrumente s strunami to značilnost. Einstein pa je kot otrok in tudi kasneje v življenju igral violino.

Kaj se skriva med gubami?

Med gubami je skrite približno 2/3 naše možganske skorje. Njena naloga pa je, kakor razlaga dr. Pirtošek, zavest, premišljene akcije, pozornost, sposobnost štetja in branja, razumevanje in občutenje našega telesa v prostoru in zavestna sposobnost govora.

Vse to, kar imenujemo višje miselne funkcije in pa zavest. To je v naši možganski skorji.

Dejstvo, da naša možganska skorja vsebuje kar 3/4 vseh nevronov, nas torej ne bi smelo preveč presenetiti.