Spoštovani, človeštvo je premagalo lastne meje. Pred nami je kibernetiziranje, simulirana spojitev človeka s strojem in z računalnikom. Na pohodu je nova vrsta humanoidnih robotov, strojev z možgani, ki naj bi imeli celo svoja »čustva in zavest«. Singularnost kot nova tehnološka stvaritev izdeluje umetno inteligenco, ki je lahko pametnejša od človeka. Gre za tehnološko abiogenezo superinteligence, ki lahko vzpostavi na Zemlji nov red življenja, raj elite. Ta razvoj je tako hiter, da ga ljudje več ne dohitevamo. Zaradi naše biološke omejenosti nas lahko naš lastni laboratorijski izdelek premaga in uniči, ker ga ne bi zmogli nadzorovati. Tragična groteska izumrtja, kajne? Nonsens je, da s tem, ko proizvajamo nove dvonožce, sami iz sebe brijemo norce. Kajti človek že zna prokreirati stvarstvo v epruveti, kar je več kot sanjska kolonizacija vesolja. Ali bo čipirana vrsta novih nadzorovanih Zemljanov brez identitete ostala tudi brez duše? Po kom bomo normirali svoj moralni zakon vesti, če ne bo norme? Možganski implantat bo v hipu postregel z vsemi odgovori, kar pomeni, da bo postal človek nezmotljiv Vseved. O taki usodi se je že davno pravilno spraševal dramatik T. S. Eliot: »Kje je modrost, ki smo jo izgubili v znanju in kje je znanje, ki smo ga izgubili v informacijah?« Vprašanje je, kako bo tak umetni Vseved reševal moralne dileme in v katerega boga bo verjel, da bo lahko preživel?
Na pohodu so namreč mutanti človečnosti, novi Kiklopi, ne z enim očesom na sredi čela, ampak z mikročipom. Ali se bo Bog Stvarnik kot tujec znašel v nekoč svojem svetu? Ponosni smo, da smo dobremu staremu Bogu prometejsko uplenili modri planet in mu rekli zbogom. Zdaj Boga bagatelno razprodajamo, ker ni hotel biti naš kurir, molzna krava ali pa nakupovalni voziček. A smo se spet ušteli, tako kot prejšnje civilizacije, kajti človek lahko ustvari svet brez Boga, a je tak svet vedno proti človeku, saj sta Bog in človek kot siamska dvojčka. To pomeni, tudi če Bog ne bi obstajal, bi si ga morali izmisliti, ker brez njega ne moremo preživeti.
To me spominja na Camusovega junaka, ki v delu Tujec pravi: »To malo časa, kar nam je še ostalo, ne želimo potratiti z Bogom!« Tako opeharjeni sami sebe vlečemo za nos, medtem ko je iz Pandorine skrinjice ušlo pritajeno zlo, ker je leščerba razsodnosti ugasnila, pokrov pa se je nepričakovano zaprl. Ni kaj, zmanipulirano človeštvo po diktatorjevem diktatu recitira programsko parolo ideološke kolonizacije sveta – pogubno hvalnico enoumja človeške norosti: »Zbogom, dobri stari Bog!«
Spoštovani, človeštvo je premagalo lastne meje. Pred nami je kibernetiziranje, simulirana spojitev človeka s strojem in z računalnikom. Na pohodu je nova vrsta humanoidnih robotov, strojev z možgani, ki naj bi imeli celo svoja »čustva in zavest«. Singularnost kot nova tehnološka stvaritev izdeluje umetno inteligenco, ki je lahko pametnejša od človeka. Gre za tehnološko abiogenezo superinteligence, ki lahko vzpostavi na Zemlji nov red življenja, raj elite. Ta razvoj je tako hiter, da ga ljudje več ne dohitevamo. Zaradi naše biološke omejenosti nas lahko naš lastni laboratorijski izdelek premaga in uniči, ker ga ne bi zmogli nadzorovati. Tragična groteska izumrtja, kajne? Nonsens je, da s tem, ko proizvajamo nove dvonožce, sami iz sebe brijemo norce. Kajti človek že zna prokreirati stvarstvo v epruveti, kar je več kot sanjska kolonizacija vesolja. Ali bo čipirana vrsta novih nadzorovanih Zemljanov brez identitete ostala tudi brez duše? Po kom bomo normirali svoj moralni zakon vesti, če ne bo norme? Možganski implantat bo v hipu postregel z vsemi odgovori, kar pomeni, da bo postal človek nezmotljiv Vseved. O taki usodi se je že davno pravilno spraševal dramatik T. S. Eliot: »Kje je modrost, ki smo jo izgubili v znanju in kje je znanje, ki smo ga izgubili v informacijah?« Vprašanje je, kako bo tak umetni Vseved reševal moralne dileme in v katerega boga bo verjel, da bo lahko preživel?
Na pohodu so namreč mutanti človečnosti, novi Kiklopi, ne z enim očesom na sredi čela, ampak z mikročipom. Ali se bo Bog Stvarnik kot tujec znašel v nekoč svojem svetu? Ponosni smo, da smo dobremu staremu Bogu prometejsko uplenili modri planet in mu rekli zbogom. Zdaj Boga bagatelno razprodajamo, ker ni hotel biti naš kurir, molzna krava ali pa nakupovalni voziček. A smo se spet ušteli, tako kot prejšnje civilizacije, kajti človek lahko ustvari svet brez Boga, a je tak svet vedno proti človeku, saj sta Bog in človek kot siamska dvojčka. To pomeni, tudi če Bog ne bi obstajal, bi si ga morali izmisliti, ker brez njega ne moremo preživeti.
To me spominja na Camusovega junaka, ki v delu Tujec pravi: »To malo časa, kar nam je še ostalo, ne želimo potratiti z Bogom!« Tako opeharjeni sami sebe vlečemo za nos, medtem ko je iz Pandorine skrinjice ušlo pritajeno zlo, ker je leščerba razsodnosti ugasnila, pokrov pa se je nepričakovano zaprl. Ni kaj, zmanipulirano človeštvo po diktatorjevem diktatu recitira programsko parolo ideološke kolonizacije sveta – pogubno hvalnico enoumja človeške norosti: »Zbogom, dobri stari Bog!«
