Dolgoživa družba

foto: rtvslo.si/BoBo

V Sloveniji se življenjska doba podaljšuje; delež mladih upada, starejših od 65 let pa vse bolj narašča. Demografske spremembe in njihove posledice nam dihajo za ovratnik; z ukrepanjem že zamujamo. Da ne bi še bolj, je posebna skupina pod vodstvom ministrstva za delo in UMAR-ja pripravila osnutek Strategije dolgožive družbe. Dokument, ki je ponujen v javno razpravo, opredeljuje štiri krovna področja, na katerih so nujni premiki in spremembe – da bi postali družba ustvarjalnih, aktivnih, zdravih in vključenih – ne glede na starost.

V zadnjem desetletju je mladih za 10 tisoč manj. Delež starejših od 65 let se bo v prihodnjih letih podvojil, starejših od 80 let bo 4-krat več. O številu za delo sposobnih pa direktor UMAR-ja Boštjan Vasle:

Če primerjamo samo, kakšno je bilo stanje pred 10 leti in kakšno bo čez 10 let, potem lahko ugotovimo, da gre za razliko približno 150 tisoč oseb, kar je za Slovenijo, kjer nas je dva milijona, res ogromna številka.

Namesto današnje brezposelnosti se bomo torej soočili s pomanjkanjem delovne sile; rešitev so lahko migracije:

Na uradu smo prepričani, da se v prihodnje ne bomo mogli izogniti aktivnejšemu privabljanju delovne sile, ki bo prišla k nam iz tujine.

In rešitev je v aktivnih in bolj izobraženih starejših, v prilagojenem delovnem času in novem načinu dela. In v mladih, ki so jim starejši mentorji. Oboje delodajalci danes zavračajo. Premik v glavi bo nujen tudi pri njih, odgovarja Marija Pukl iz kabineta premierja:

Presek hlastanja po nekem končnem dobičku bo tudi moral iti v ozadje.

Spremembe bodo seveda stale, priznava Vasle; vendar:

S tem, ko bomo na začetku vložili določena sredstva v te prilagoditve, se bodo koristi potem pokazale čez čas.

Predvidoma julija bo strategijo sprejela vlada, nato bodo na potezi ministrstva – ki naj bi poskrbela za spremembe, tudi zakonske.

Danes predstavljani dokument je šele osnutek, ponujen v javno razpravo. Dokončno sprejetje je predvideno v začetku julija, glavnino dela pa bodo nato imela ministrstva, ki bodo – vsako na svojem področju – poskrbela za ustrezne, tudi zakonske spremembe. Zlasti o razlogih zanje se je Nika Benedik na Prvem pogovarjala z enim od avtorjev strategije – direktorjem Umarja Boštjanom Vasletom.

 

Boštjan Vasle

foto: rtvslo.si/BoBo