Zmaga Marka Rutteja

Mark Rutte

foto: commons.wikimedia.org

Nizozemski volilci so včeraj odločili, da države tudi po letih liberalne vladavine ne bodo zasukali v skrajno desno. Na volitvah v 150-članski parlament so znova največ glasov zaupali aktualnemu premieru Marku Rutteju. S 33-imi poslanskimi sedeži je prepričljivo premagal populista Geerta Wildersa. Ta z 19-imi poslanskimi mesti ostaja v opoziciji. Izide volitev so po Evropi sprejeli z olajšanjem.

Dozdajšnji predsednik vlade, desno-sredinski liberalec Mark Rutte je prepričljivo premagal ključnega izzivalca, populista Wildersa, nasprotnika islama, priseljevanja in Evropske unije.

Danes je dan ko je – po brexitu n Trumpu – Nizozemska rekla ne napačnemu populizmu.

Rutte je sicer dobil precej manj poslanskih sedežev kot jih je imel doslej, a bistveno več kot Wilders. Ta se je okrepil, a manj kot so mu še pred tedni kazale ankete.
Očitno je razgreta predvolilna kampanja, osredotočena na priseljevanje in na koncu začinjena z nizozemsko-turškim sporom, dodatno motivirala predvsem zmerne, pro-evropske volivce, udeležba je bila najvišja v 30-ih letih, 81 odstotkov.

Kot kaže bo še tretjo nizozemsko vlado zapored vodil Rutte. Ta se je pri vprašanjih priseljevanja in varnosti pomaknil precej na desno, pri gospodarstvu ostaja pri proračunski disciplini, podpori prostotrgovinskim sporazumom in nevmešavanju države v gospodarstvo. Želi stabilno vlado, pravi in napoveduje dolga in zahtevna koalicijska pogajanja.

A nizozemski politični prostor je razdrobljen, nobena stranka v parlamentu ni zares močna, ni jasne večine ne na levi, ne na desni. Za Evropo so izidi olajšanje, tudi evro se je nekoliko okrepil.

Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da je že sinoči čestitala premieru Rutteju ter da je prepričana, da je bil včeraj zelo dober dan za demokracijo. Merklova je obenem izpostavila množično volilno udeležbo, kar s proevropskim izidom daje zelo jasen signal.

Predsednik Evropske komisije Juncker je izid nizozemskih volitev označil za inspiracijo za številne v Evropski uniji. Francoski predsednik Hollande je v dejal, da gre za očitno zmago nad ekstremizmom. “Vrednote, kot so odprtost, spoštovanje drugih in vera v prihodnost Evrope, so edini pravi odgovor na nacionalizem in izolacionizem, ki pretreseta svet,” je poudaril francoski predsednik. Francoske predsedniške in nemške parlamentarne volitve veljajo za naslednja preizkusa moči populizma v Evropi.

Desničarski populist je izgubil in to je močan signal za Evropo, je dejal nemški zunanji minister Gabriel. Njegov francoski kolega Ayrault je Nizozemcem čestitali za zajezitev vzpona evropske skrajne desnice.

O izidu volitev na Nizozemskem smo govorili tudi z Vitom Rožejem, ki že tretje leto živi v Amsterdamu.

Prevladale so proevropske stranke

Relativna zmaga vladajoče stranke premiera Marka Rutteja, le manjša okrepitev stranke populista Geerta Wildersa ter s tem skupna prevlada proevropskih strank je izkupiček nizozemskih volitev. Wildersova moč je bila in ostaja moč usmerjanja javne razprave, podobno velja za populistične politike drugod po Evropi.
Volitev na Nizozemskem evropska javnost verjetno še nikoli ni spremljala tako podrobno in s takšnim zanimanjem. Za marsikoga je šlo za vprašanje, ali bodo nizozemski volivci zabili prvi žebelj v krsto evropskega projekta, ki se po odločitvi britanskih volivcev za izstop sooča z vprašanjem obstoja. Če bi Wildersu uspel trumpovski preskok, potem bi verjetno nekateri že brisali prve črke besede Unija.

Geert Wilders

foto: rtvslo.si/EPA

Tega volivci kot kaže niso izbrali, kar pa po drugi strani spet ne pomeni, da je Evropska Unija kaj manj ogrožena in njena prihodnost kaj bolj jasna. Populizem je v porastu nas svarijo, moč populistov vse večja. A trenda očitno ni, morda se je obrnil v drugo smer – avstrijske predsedniške volitve so dale drugačen izid, nizozemske prav tako . Teza, da bo brexit ali izvolitev Donalda Trumpa prinesla nov zagon in polet evropskim populistom, se včeraj ni dokazala. Morda se je dokazalo prav nasprotno, da kaos v Londonu in zmeda v Washingtonu dajeta smisel svarilom pred populisti.

Za nasprotnike ali tekmece populistov včerajšnje volitve ne prinašajo nič več od rahlega olajšanja, zavedajoč se, da nizozemski volivci niso in ne bodo odločali v Franciji, Nemčiji ali kje drugje. Pogledi analitikov, politične in širše javnosti so bolj kot k iskanju koalicije v »nizki državi«, če uporabim francosko ime, uperjeni v polfinale in finale, kot je pred dnevi evropska soočenja s populizmom v nogometnem žargonu razvrstil premier Rutte. Po očitni nizozemski zmagi v četrtfinalu naj bi bil najbolj zahteven polfinalni obračun – francoske predsedniške volitve, manj – finalni obračun v Nemčiji.

Analizi nizozemskih volitev boste lahko prisluhnili v današnjem Studiu ob 17-ih

Volitve na Nizozemskem