Etične dileme v fizikalni in rehabilitacijski medicini.
“Na prve etične dileme naletimo že ob sprejemu na rehabilitacijo,” pravi prim. Tatjana Erjavec, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani vodi Komisijo za medicinsko etiko. Opozarja, da zaradi omejenega števila rehabilitacijskih mest, ne morejo sprejeti vseh pacientov. Na preizkušnji je medicinska etika, o kateri se v zdravstvu v zadnjem obdobju veliko govori. Postavljajo se vprašanja, kaj je prav in kaj narobe; etične dileme terjajo širšo razpravo.
Stiske in dileme zaradi pomanjkanja finančnih sredstev
Prim. Erjavec pravi, da največ etičnih dilem odpira vedno večji razkorak med pravicami in možnostmi.
“Razkorak med standardno oskrbo in opremo, ki jo lahko nudimo pacientom, in med novostmi, ki so že na voljo, je vedno večji. Vse je zelo, zelo drago. Zato moramo biti prilagodljivi,” se strinja izraelski profesor Avi Ohry, ki je bil gost letošnjih že osemindvajsetih dni rehabilitacijske medicine, na katerih so udeleženci govorili o etičnih dilemah v fizikalni in rehabilitacijski medicini. “Da bi pomagali več pacientom, bomo morda morali skrajšati čas okrevanja. Tudi pri vas se soočate s pomanjkanjem postelj, saj njihovo število ne sledi potrebam. Potrebnih je več rehabilitacijskih mest – tako v Sloveniji, kot v Izraelu in drugje po svetu, kar pa seveda stane!”
“Ta etična vprašanja so že stara, vendar pa smo soočeni z novimi, spremenjenimi okoliščinami. Socialno okolje, pravni akti in celo medijski pristop k pravicam bolnikov in invalidov – torej k pravicam vseh ljudi – so se v demokratičnih zahodnih državah zelo spremenili. Da imajo invalidi enake pravice kot vsi drugi, še vedno ni povsod samoumevno. Prav zato so pravna in etična vprašanja dandanes tako zelo pomembna.” Prof. Ohry pritrjuje splošnemu mnenju, da številne etične dileme izhajajo iz pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev. “Storitve pa podražijo tudi ljudje, ki sodelujejo pri okrevanju. Naj za primer vzamemo kirurgijo, pediatrijo ali porodništvo, kjer je razmerje dve proti ena: zdravnica in medicinska sestra ter pacientka; ali tri proti ena, kadar se jima pridruži še socialna delavka. Na področju rehabilitacijske medicine pa je včasih to razmerje lahko celo deset proti ena. Kdo bo vse to plačal? Osebje je drago, čas, ki ga pacient preživi v bolnišnici, je dolgotrajen. Še ko ga odpustimo domov, mu naložimo celo vrsto navodil in priporočil, ki jih mora izpolnjevati, predpišemo mu tudi različne pripomočke; kar pa spet stane.”
Trikotnik zdravstveni delavci – pacient – njegovi bližnji
Osnova obravnave v rehabilitaciji je timsko delo, ki zahteva sodelovanje med zdravstvenimi delavci, pacientom in njegovimi bližnjimi. Za uspešno delovanje tima je pomembna enakopravnost vseh članov, saj le to vodi k doseganju dogovorjenih in želenih ciljev. Dr. Nika Goljar, ki na URI Soča pomaga bolnikom po preživeli možganski kapi opozarja na etične dileme, s katerimi so v tem trikotniku soočeni svojci, od katerih zahtevamo in pričakujemo pomoč.
Medicinska etika se dotika tako ravnanja zdravnikov, kot bolnikov. V ospredju so odnosi med zdravstvenim osebjem, pacienti in njihovimi bližnjimi. Številnih etičnih dilem ne smemo pomesti pod preprogo. Če jih poznamo in se jih zavedamo, jih namreč tudi lažje rešujemo.
