Človek si v želji, da se spomin nanj ne bi izgubil, že stoletja prizadeva, da bi premagal obličje smrti in postal nesmrten. Kakšno vlogo imajo pri tem posmrtne maske? So bile izdelane le za ohranjanje spomina za kasnejše rodove ali za graditev nacionalne identitete? Kako je s posmrtnimi maskami v Sloveniji? V okviru Društva za domače raziskave poteka raziskava z naslovom Odlivanje smrti, ki se osredotoča na posmrtne maske v slovenskih javnih zbirkah – muzejih, knjižnicah, arhivih. Gre za odlitke obrazov znanih slovenskih umetnikov in politikov, ki so zaznamovali prejšnji stoletji. Kdo so bili upodobljenci in kdo umetniki, ki so posmrtne maske izdelovali – o tem bomo govorili v oddaji Sledi časa, ki jo je pripravila Petra Medved.
Posmrtna maska Ivana Groharja, ki jo hrani Moderna galerija, nam kaže sledi težkega življenja in bolezni, ki je zaznamovala Groharjev konec. Posmrtno masko je izdelal takrat mladi, sedemnajstletni Peter Loboda, ki je postal eden od ključnih predstavnikov slovenskega kiparstva prve polovice 20. stoletja.
