Na današnji dan leta 1713 se je začel véliki tolminski punt, zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi. Kljub začetnim uspehom uporni kmetje niso mogli biti kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je nekajmesečni tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo.

—–

Družbenopolitični in športni delavec DANILO DOUGAN je leta 1932 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je vsestranski športnik, saj se je ukvarjal s smučanjem, umetnostnim drsanjem, z vožnjo z bobom in plavanjem. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim predsednik vojaškega sodišča 9. korpusa in pomočnik načelnika za sodstvo pri glavnem štabu Narodnoosvobodilne vojske Slovenije.

Po osvoboditvi je opravljal pomembne naloge v vladnih organih Socialistične republike Slovenije, bil je tudi predsednik komiteja za telesno kulturo, petnajst let predsednik Smučarske zveze Slovenije ter več kot desetletje predsednik Planiškega komiteja. Kot član predsedstva Mednarodne smučarske zveze v letih od 1953 do 1981 je bil med najbolj zaslužnimi za to, da je le-ta priznala smučarske polete kot novo disciplino. Postal je njen častni član, za svoje delo na športnem področju pa je prejel Bloudkovo nagrado. Danilo Dougan se je rodil na današnji dan leta 1909 v Gorici.

—–

Gledališka in filmska igralka MIRA SARDOČ je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvi generaciji študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja.

Sprva je igrala predvsem mladostne, rahločutne in čustveno razgibane like, kmalu pa je začela oblikovati še značajsko zahtevnejše in psihološko bolj zapletene vloge. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskima Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju.

Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji – Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila na današnji dan leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.

—–
Širitev železniškega omrežja je spremljal tudi razvoj telegrafije na slovenskem ozemlju. Ljubljana je dobila prvo državno telefonsko omrežje leta 1897 in je bila vključena v medkrajevni telefonski promet na liniji Dunaj – Trst. V Ljubljani je bila takrat le ena javna telefonska govorilnica in 66 naročnikov. Hitrejši razvoj telefonije je omogočila prva avtomatska telefonska centrala v Sloveniji z zmogljivostjo 3.000 številk, ki jo je dobila Ljubljana. Delovati je začela na današnji dan pred 90-imi leti.

Pavle Jakopič