Med dobro ohranjene gradove na Slovenskem sodi tudi grad Grimšče na Rečíci pri Bledu. Janez Vajkard Valvasor ga je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« opisal takšnega, kot ga je pozidal Ahac vitez Grimšic med reformacijo. Rod Grimšicev sega celó v 11. stoletje, v 14. je tam živela družina svobodnjakov, v novem veku pa listine omenjajo graščake že kot barone. Med člani stare rodbine so bili učenjaki in veliki ljubitelji umetnosti.
Najznamenitejši med njimi je bil Jurij baron Grimšic, rojen na današnji dan verjetno leta 1670. Med drugim je njegovo ime zapisano med darovalci knjig za prvo javno knjižnico ljubljanske Academíe operosórum, to pomeni, da je bil baron njen član, v Ljubljani pa je vzdrževal tudi slikarsko šolo, o kateri pa ni ohranjenih kaj več podatkov.
—–
Pisatelj, kritik in teatrolog FILIP KALAN, s pravim imenom Filip Kumbatovič, se je rodil v avstrijskem Gradcu na današnji dan leta 1910. Kot diplomirani arhitekt je do druge svetovne vojne predaval na ljubljanski tehnični fakulteti, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju.
Po vojni je predaval na takratni Akademiji za igralsko umetnost in bil njen prvi rektor. Kot kritik in esejist se je ukvarjal predvsem z domačo dramatiko in gledališčem. Objavil je več teatroloških knjig s portreti igralcev in teoretičnimi študijami in tudi z novimi pogledi na literarnozgodovinska vprašanja. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1981 dobitnik Prešernove nagrade.
—–
Na današnji dan 60-imi leti so predstavniki Zvezne republike Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga v Rimu podpisali sporazum o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki je začel veljati 1. januarja naslednje leto. Vzpostavil naj bi “skupni trg” s svobodnim pretokom blaga, ljudi, kapitala in uslug ter zagotovil skupno politiko na področju kmetijstva in prometa. Hkrati so iste članice ustanovile tudi Euratom, Evropsko komisijo za atomsko energijo. Ta naj bi pospeševala razvoj industrij na področju jedrske energije, omogočala članicam dostop do informacij, sodelovale pa naj bi tudi pri graditvi reaktorjev.
Čez desetletje, julija leta 1967, so se Evropska gospodarska skupnost, Euratom in Evropska skupnost za premog in jeklo – ta je bila ustanovljena leta 1951 v Parizu – združile v Evropsko skupnost. Naloga te skupnosti naj bi bila nadaljevanje in širjenje gospodarskega sodelovanja med članicami ter z drugimi evropskimi združenji in državami. Leta 1973 so v Evropsko skupnost stopile še Velika Britanija, Danska in Irska, leta 1981 se jim je pridružila Grčija, pet let pozneje Španija in Portugalska ter leta 1993 še Avstrija, Finska in Švedska. Takrat se je Evropska skupnost preimenovala v Evropsko zvezo – Evropsko unijo.
Njeni temelji so skupni trg, skupna zunanja in obrambna politika, usklajena zakonodaja in notranja politika ter soodgovornost za nadzor zunanjih mejah. Leta 2001 je Evropska unija napovedala širitev in maja leta 2004 si je polnopravno članstvo pridobilo še deset držav – med njimi tudi Slovenija, leta 2007 sta se pridružili Bolgarija in Romunija, 28. članica pa je leta 2013 postala Hrvaška.

Pavle Jakopič