Ko se jezik zaplete in beseda zatika

Vsakomur med nami se je že kdaj zgodilo. Da smo v govoru ali pogovoru kakšno besedo popolnoma »zavozlali« in je nikakor nismo mogli pravilno izgovoriti. Včasih se črke pomešajo, včasih pa prava beseda zatakne na koncu jezika. Trenutna zadrega in rdečica v licih, ki jo to lahko prinese, ima za seboj kompleksen mehanizem dogajanja v naših možganih, predvsem v omrežjih za govor.

foto: Rusty Sheriff

Omrežena omrežja

V tokratnih nevroznanstvenih četrtkovih minutah smo se posebno posvetili naši levi možganski hemisferi. Ob govoru se nam seveda aktivirajo različna možganska omrežja, posebno aktivna pa so predvsem tista na levi strani. Med drugim smo z raziskovanjem pokukali tudi v tako imenovani auditorni korteks (slušno skorjo), Wernickovo področje in Brockovo področje, pa tudi omrežja, ki so povezana z našo motoriko.

Za pojasnila smo poprosili Patricijo Širca Ule, profesorico specialne in rehabilitacijske pedagogike, logopedinjo ter Karmen Resnik, zdravstveno psihologinja in magistrico nevroznanosti, obe z URI Soča.

Zaplete se lahko, še preden karkoli sploh izgovorimo!

Najpogosteje uporabljen model govora je Leveltov model, kjer pretečejo 4 procesi preden je oseba sposobna nekaj izgovoriti (seveda je v resnici težko slediti modelu, ne da bi se ti procesi prepletali in ne bili v sosledju in tako sistematični).

  1. aktiviramo koncept, ki ga želimo izraziti
  2. poiščemo fonološko zgradbo besede
  3. besedo sestavimo
  4. artikuliramo (izgovorimo)

Za vse te procese, pri katerih zadnja dva vzameta največ časa, potrebujemo približno 600 milisekund – od koncepta do izgovorjave.

Vmes pa je kar nekaj možnosti, da se nam zatakne, še preden besedo sploh izgovorimo. Obstajata dve vrsti “zapletk”. Eno so napake zaprtega tipa (ki nastanejo, še preden jih izgovorijo, zato jih ponavadi tudi popravimo, preden kaj rečemo, sogovornik ali poslušalec pa to dojame kot premor, ločilo oziroma kaj podobnega).  Druga vrsta napak pa so napake odprtega tipa. Teh pa je znova več vrst in se zgodijo, ko besedo že izgovorimo.

Saj se je že vsakomur med nami zgodilo, da je imel kakšno besedo na koncu jezika, kajne? Takrat ponavadi nič ne pomaga, če se zelo mučimo z iskanjem, še slabše je. To je seveda dokaz za to, da so procesi prepleteni in da pomembno vlogo pri govoru igra tudi stres, koncentracija in samonadzor.

Tudi o tem več v tokratni oddaji!

PS. Kljub raziskovanju “besednih zapletk” to seveda ne pomeni, da se ne bodo pojavljale tudi v nadaljevanju. Bomo pa vsaj vedeli, zakaj :)