Lunin med in Zvenim kot pesem, donim kot gora sta dva projekta, s katerima je Mateja Gorjup v zadnjih letih razveseljevala otroke na nastopih in glasbenih delavnicah doma in v tujini. Mladim želi približati glasbo na drugačen način, saj poudarja, da sta glas in telo najmočnejši in hkrati najbolj preprosti orodji muziciranja, hkrati zvoke in glasbo pričara iz najbolj nenavadnih predmetov, kot so na primer orehove luščine, cevi za električne kable in kuhinjski lonci.
V Matejinih rokah lahko skoraj vse postane zvočilo.
Naši najbolj osnovni in tudi najbolj močni orodji za muziciranje sta naša telo in glas, je prepričana pedagoginja in pevka Mateja Gorjup. Sama rada poje slovenske ljudske pesmi, ljuba so ji narečja in raziskovanje ljudskega glasbenega izročila. Že nekaj let otroke razveseljuje in popelje v svet glasbe in zvoka tudi z glasbenimi delavnicami z elementi gledališča (Zvenim kot pesem, donim kot gora) in glasbenimi potovanji (Lunin med). Ustvarja tudi avtorsko glasbo, zelo uživa v pripovedovanju zgodb in štorij. Pri tem si pomaga s številnimi zvočili in glasbili. Ta so kupljena ali narejena doma, prihajajo iz narave ali pa gre za stvari, ki jih najdemo okoli nas. Mateja zvok začara iz loncev, palic, orehovih luščin, cevi za električne kable. Kar nekaj svojih zvočil je prinesla na Radio Slovenija.
Ena izmed teh zanimivih zvočil je tudi glasbilo, narejeno iz jeklenke za plin. Kako zveni, ste lahko slišali v oddaji.
