Tina Zorman si je pred leti v Jemnu ustvarila družino. Ob začetku napadov Zalivskega sveta za sodelovanje, pobudnica katerih je Savdska Arabija, je državo zaradi skrbi za svojo varnost in varnost otrok zapustila. Zdaj dogajanje v Jemnu, ki je tudi ena od najrevnejših držav na svetu, spremlja od daleč, prek informacij, ki jih dobi od moževe družine in od prijateljev.

Tina Zorman si je pred leti v Jemnu ustvarila družino. Ob začetku napadov Zalivskega sveta za sodelovanje, pobudnica katerih je Savdska Arabija, je državo zaradi skrbi za svojo varnost in varnost otrok zapustila. Zdaj dogajanje v Jemnu, ki je tudi ena od najrevnejših držav na svetu, spremlja od daleč, prek informacij, ki jih dobi od moževe družine in od prijateljev.

Kot razlaga sogovornica, v Jemnu ne gre za državljansko vojno ali šiitsko-sunitski konflikt, temveč agresijo drugih držav: “Z izjemo Taiza v državi ni pocestnih bojev. Tudi to, da gre za šiitske borce je zelo pretirano. Hutiji, proti katerim se bori Savdska Arabija, so zaidske vere, ki je zelo blaga šiitska smer. Jemenci jih ne dojemajo za šiite, jim to niti ni pomembno. Če povem primer: ko sem v glavnem mestu Sani ljudi spraševala, kakšna je njihova vera, so rekli, da so zaidi, suniti.”

V Jemnu nemiri divjajo že od začetka arabske revolucije, vojna pa se je razplamtela marca 2015, ko je državo napadla koalicija pretežno sunitskih držav s Savdsko Arabijo na čelu. Pobudo za napad je dal predsednik države Abdrabuh Mansur Hadi, ki je ob prevzemu oblasti s strani skupine Hutijev pobegnil v severno sosedo.

Kot pravi Tina Zorman, je Hutijem vzpon na oblast sicer omogočil prav Hadi: “Hutiji so skupina oziroma družina s severa Jemna, ki je še v času pred arabsko pomladjo, ko je bil na oblasti dolgoletni predsednik Ali Abdullah Saleh, začela gibanje proti državi, saj je eden od njihovih ciljev boj proti korupciji. Kot rečeno prihajajo s severa države in tisočletje so tam imeli zaidsko kraljestvo, ki je razpadlo sredi 20. stoletja. Pozneje država v to območje ni veliko vlagala in pričeli so se upori.

Hadi je Hutije uporabil za odstranitev islamske stranke, kar so tudi naredili. Potem pa so dobili večje apetite in septembra 2014 zavzeli Sano. To za prebivalce ni bilo nič strašnega, saj so poskrbeli, da ni bilo več ugrabitev in da se je zmanjšala korupcija.

Zormanova je prepričana, da sta glavna vzroka za agresijo Savdske Arabije in drugih pretežno sunitskih držav, ki napadajo Jemen, naravna bogastva in geostrateška lega države: “Strateška lega je odlična. Jemen kontrolira Bab el Mandeb, preliv, skozi katerega gredo velike količine nafte iz Rdečega morja v Evropo in po svetu. Jemen ima tudi ogromno naravnih bogastev. Razne študije kažejo, da zaloge nafte zadostujejo za 50 let za cel svet. Zaradi vsega tega druge države na čelu Jemna potrebujejo predsednika-lutko, ki bo delal tako, kot oni želijo. Hutiji tega ne bi delali”

Jemen je bil od nekdaj nemiren

Tina Zorman je v Jemen prvič prišla leta 2003, po letu 2005 je z družino tam bivala stalno. Kljub temu, da gre za državo, ki je tako ena najrevnejših kot ena najbolj nemirnih na svetu, do marca 2015 ni želela oditi. “Jemen je vedno veljal za burno deželo. Znan je bil po velikih količinah orožja, ugrabitvah tujcev, napadih Al Kaide. Se pa to ni dogajalo množično, ne v velikih mestih, le na podeželju. V Sani smo se počutili varne. Vedeli smo, kam lahko gremo, kam ne, kateremu predelu se moramo izogibati. Znano je bilo, kdo se bori proti komu.

Kar se je zgodilo v noči s 25. na 26. marec 2015 pa je bilo nekaj drugega. Presenetili so nas letalski napadi in eksplozije bomb. Šele zjutraj smo izvedeli, da devet držav pod vodstvom Savdske Arabije napada Jemen. Že prvo noč je bilo veliko civilnih žrtev. Presenetili so tudi zaposlene v mednarodnih organizacijah, ki so potem takoj hoteli zapustiti državo. Mi pa smo prvi dan še živeli v zanikanju, mislili smo, da ne bo nadaljnjih napadov.

Takrat sem začela delati na tem, da z družino čim prej zapustimo Jemen.” Kot pravi, večina Jemencev te sreče ni imela, nekateri svojih domov niti ne želijo zapustiti. Največ jih je notranje razseljenih – okoli 3 milijone – ostali so ostali na svojih domovih, da jih ne bi zasedel kdo drug. V tujino so lahko odšli le tujci, tisti, ki so imeli mednarodne potne liste, potomci tujcev. “Tudi lega Jemna Jemencem ne omogoča, da bi odšli kam drugam. Na severu je Savdska Arabija, ki jih napada, na vzhodu Oman, do katerega je okoli dva tisoč kilometrov, na morju ladje bombardirajo.”

Jemenci so se navadili na vojne razmere

Tina Zorman informacije o stanju v Jemnu dobiva od prijateljev in moževe družine. Kot pojasnjuje, Sano še vedno kontrolirajo Hutiji in če ni bombardiranja, življenje tam teče skoraj normalno. “Ljudje so najprej ostajali doma, zdaj ne več. Rečejo si “kakor bo bog dal” in se odpravijo ven. Začeli so se manj bati, vsega hudega se navadiš. Postali so manj imuni na bombardiranje.

Jemenci so vajeni vsega hudega. Veliko vojn je že za njimi. Mi bi v času vojne veliko težje živeli kot oni.

Delajo, kar pač imajo dela. Veliko poslov stoji, še vedno pa delujejo storitve. Še vedno gojijo kat, drogo, ki jo žvečijo. Če vse drugo propade, to vedno je. Elektriko so v Jemnu že pozabili. Osnovne dobrine so zelo drage.”

Vsi ljudje so šli za en sloj nazaj – prej revni zdaj dobesedno stradajo, srednji sloj je reven …

Genocid na severu države

“Savdska Arabija in zaveznice so cel sever Jemna razglasile za vojaško območje in ga zdaj nenormalno bombardirajo. Napadajo noč in dan, uporabljajo tudi kemično orožje. Bombardirajo vse od bolnišnic do šol. Zaradi tega so sever zapustili tudi Zdravniki brez meja, ki so jim večkrat bombardirali bolnišnice. Gre za genocid nad severom Jemna.”

Sogovornica pravi, da Hutijev to ne bo ustavilo, so rojeni bojevniki: “Če se pogovarjaš z ljudmi s severa, rečejo, da imajo otroke za vojno. Ne bojijo se umreti. So edini, ki lahko v Jemnu nekaj naredijo v vojaškem smislu. So edini, ki so lahko v preteklosti sčistili območja, kjer je bila Al Kaida.”

Kljub bombardiranju in embargu Hutiji nimajo težav z dostopom do orožja: “Druge sile so v Jemen poslale plačance iz Senegala, Mavretanije, Kolumbije, Gvatemale. Nenormalno od kod vse so ti vojaki. Jemenci se jih ne bojijo in jih premagujejo, pri tem pa zasežejo veliko orožja.

“Mir je mogoč le, če bodo tuje države odšle”

Prav orožje je tisto, pravi Tina Zorman, zaradi katerega tuje države ne naredijo ničesar, da bi se vojna v Jemnu končala. “Gre za velik orožarski posel. Številne, tudi evropske države prodajajo orožje Savdski Arabiji in njenim zaveznicam. Med njimi je na primer tudi Črna gora.”

Združeni narodi redno opozarjajo na humanitarno krizo v Jemnu. Na to, da vsakih 10 minut umre en otrok, da ima kar 14 milijonov Jemencev nezanesljiv dostop do hrane, več kot 19 milijonov pa jih nima varnega dostopa do pitne vode in zdravstvene oskrbe. Zormanova pravi, da je njihovo delovanje dvolično, da so ljudje jezni na organizacijo.

Jemen je bombardiran stokrat na dan, med žrtvami je veliko civilistov, zbrali so dokaze, da je veliko tudi otrok. Tudi na podlago tega so ZN Savdsko Arabijo uvrstili na seznam kršiteljic pravic otrok. Ta pa je zagrozila s prenehanjem financiranja služb OZN in nato so jo s seznama zbrisali.

Razmere na terenu so izjemno kaotične – v Jemnu se borijo Hutiji, države Zalivskega sveta za sodelovanje, tuji plačanci, del državne jemenske vojske je za Hadija, del za prejšnjega predsednika Hadija in so na strani Hutijev.

Jemen je izjemno kompleksen. Koalicije se zelo hitro spreminjajo. Nekdo, ki je danes zaveznik, jutri morda ne bo več.

Zormanova meni, da bo mir v Jemnu zavladal le, če bodo tuje sile odšle iz države. ” A razsut Jemen jim odgovarja, tak je najboljši za njih.”

Andreja Gradišar