Slovenščina in nova koroška deželna ustava, dr. Tomi Partl - zaradi slovenskega jezika v Uefo, kdo bo v Rimu zastopal Slovence iz FJK, kako do prostorov za slovensko društvo v Poreču, zvočna dediščina porabskih Slovencev
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več desetletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, članico Mlade Enotne liste iz Bilčovsa in Akcije kritičnih dijakov in dijakinj Koroške, gostimo v tokratni oddaji.
Z najnovejšim dogajanjem, povezanem z osnutkom deželne ustave in z rezultati pogovorov predstavnikov koroških Slovencev in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem Lena Kolter ni najbolj zadovoljna. Razlog za študentki protest je bil, pojasnjuje, prav molk pristojnih. Manjšina je namreč utihnila, je prepričana:
“Že dolgo se ni nihče oglasil in kritiziral političnega dogajanja glede slovenske manjšine na Koroškem. Seveda pa smo razočarani tudi, ker politiki nisi reagirali. Nemški mediji skoraj ne poročajo o demonstraciji, tudi na televiziji smo bili samo za 15 sekund kratko omenjeni, da je demonstracija bila. Zanimivo je, kako se Koroška in Avstrija izogibata tej razpravi.”
Tudi zato je nemškim medijem poslala odprto pismo, v katerem je sogovornica, leta 2015 tudi zmagovalka govorniškega natečaja, pojasnila, kako se počuti kot koroška Slovenka:
“Kompromis glede deželne ustave boli, ker ločuje ljudi in ne omogoča enakopravnosti in enakovrednosti, ker je olepšana verzija slogana iz druge svetovne vojne – Der Kärntner spricht Deutsch – Korošec govori nemško. Razočarana sem, kako se Koroška ne uči iz zgodovine, kako se ta vedno znova ponavlja…..”
Lena Kolter je, kot je še zapisala v odprtem pismu nemškim medijem, razočarana, ker se morajo vedno znova boriti za svoje pravice in ker še vedno ni samounevno, da bi bila slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem enakopravna nemški, čeprav je na tem območju že od 7. stoletja in pred nemškim ljudstvom.
Koroški Slovenci so že utrujeni od stalnega boja za svoje pravice, opozarja naša sogovornica, vendar, preutrujeni ne smejo biti:
“Drugače bomo izgubili vse, za kar so se borili naši dedje in babice in to bi bila velika škoda.”
Daljši pogovor z Leno Kolter lahko slišite v tokratni oddaji.
‘Slovenščina nekaj pomeni!’
Prav slovenščina je v evropsko nogometno zvezo pripeljala koroškega Slovenca Tomija Partla. Dolgoletni funkcionar koroške in avstrijske nogometne zveze je že od leta 1992 član disciplinske komisije evropske nogometne zveze, ki ji od leta 2006 tudi predseduje.
Za svoje življenjsko delo na področju športa je bil 14.2.2017 odlikovan z Bloudkovim priznanjem – plaketo. Nekdanji sodnik na dvojezičnem sodišču v Borovljah in pravnik, si je s svojim delom zagotovil trajno mesto med najbolj priznanimi osebnostmi med koroškimi Slovenci in avstrijske Koroške, je zapisano v utemeljitvi priznanja.
Odlikovanje mu veliko pomeni, je dejal Tomi Partl takoj po slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju, saj je bil z inženirjem Bloudkom povezan tudi prek skakalnice, ki jo je ta skonstruiral v Šentjanžu. Zaradi odlikovanja pa je bil počaščen in hkrati presenečen, da je bil izbran prav on. Navdušila pa ga je bil tudi prireditev, kot je povedal Daretu Ruparju.
V disciplinsko komisijo evropske nogometne zveze je pred četrt stoletja prišel prav zaradi znanja slovenščine, je pojasnil. Ob razpadu SFRJ so pri Uefi ustanovili komisijo za države nekdanje Jugoslavije in med drugim so tudi pozvali avstrijsko nogometno zvezo, naj v komisijo imenuje svojega člana, pripoveduje Tomi Partl:
“Predpogoj je bil, da imenovani obvlada enega od slovanskih jezikov. Bil se edini v predsedstvu zveze, ki je obvladal slovenščino in so me imenovali. Par mesecev ni bilo nobenega odgovora, nato pa sem dobil vabilo v disciplinsko komisijo. Bilo je veliko presenečenje. Ko sem vprašal, zakaj, so mi pojasnili, da bi sodnika raje imeli kar v disciplinski komisiji.”
Kdo bo zastopal Slovence v Rimu?
Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu.
Slovenski rojaki pred zahodno državno mejo v tem, politično nemirnem času za Italijo, ne vedo, ali bodo v novem mandatu državnega parlamenta še imeli svojega predstavnika oziroma predstavnico. Nemško govoreči na Južnem Tirolskem in Francozi v dolini Aoste nimajo teh skrbi, saj je zakonodajalec zanje primerno poskrbel. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini se sprašujejo, ali so sami sinovi manjšega boga in hkrati pozorno spremljajo tudi dogajanje v vladni Demokratski stranki, poroča Mirjam Muženič.
Vprašanje volilnega zakona je v Italiji vroča tema. Vrstijo so razprave in soočenja mnenj o sistemu volitev tako za poslansko zbornico kot senat. V posameznih političnih strankah in gibanjih predlagajo različne predloge, ki jih je težko približati in uskladiti.
Zakon Italicum je pozabil na Slovence, kajti vlada Mattea Renzija, ki ga je pripravila in sprejela, ni spoštovala dejstva, da je obmejna Furlanija Julijska krajina avtonomna dežela prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti in da olajšano izvolitev Slovenca v italijanski parlament že 16 let določa državni zaščitni zakon.
Prvi mož krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič pojasnjuje, da se je z zavrnitvijo ustavnega zakona na referendumu, povečala možnost, da bi imeli Slovenci svojega predstavnika v poslanski zbornici ali senatu. Veliko bo odvisno od novega volilnega zakona in od strank, ki nameravajo na svoje liste uvrstiti tudi predstavnike Slovencev v Italiji. Možnosti, da bi v tem času dosegli uzakonitev slovenskega predstavnika, ni, je prepričan Pavšič.
“Imeli smo nekaj pogovorov in v Demokratski stranki so nam zagotovili, da bodo v Rimu tudi prisotni tudi slovenski predstavniki. Mislim, da bi je to izredno pomembno, kajti če ne bi prišlo do izvolitve Slovenke ali Slovenca, bi to verjetno sprožilo v našem prostoru nove dinamike, ki vsekakor ne bi bile pozitivne ne za našo skupnost ne za celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino.”
Možnosti, da bi imeli Slovenci v Italiji zagotovljenega predstavnika v Rimu tako kot Italijani in Madžari v Sloveniji pa ne vidi?
Vidimo možnost, da bi italijanska država v večji meri upoštevala zaščitni zakon, ki določa olajšano možnost za slovenske predstavnike, pravi Pavšič in opozarja, da je to odvisno od politične volje in od pripravljenosti strank, da uvrstijo slovenske predstavnike na takšno mesto na listi, da bodo izvoljeni.
Krovni organizaciji sta soglasni, da morajo ostati prisotni v Rimu. Ker pa je realen, Pavšič dvomi, da bi lahko v naslednjih mesecih v parlamentu razpravljali o ustavnem vprašanju olajšanega zastopstva Slovencev v Italiji. Zato morajo iskati alternativno rešitev, ki bo zagotovila rojakom v FJK predstavnika v Rimu.
“Ker smo s številčnega vidika manjšina v deželni, bi rabili večjo pozornost, če smo kot slovenska narodna skupnost zaščiteni enako kot Južni Tirolci in Francozi v dolini Aoste, bi nam morali zagotoviti prisotnost v Rimu.”
Datuma volitev v Italiji še ni. Vprašanje je, kaj bo z vladno levosredinsko Demokratsko stranko. Na skupščini 19.2.2017 je njen nekdanji premier Matteo Renzi odstopil še z mesta sekretarja stranke in hkrati napovedal izredni kongres ter svojo ponovno kandidaturo za sekretarja. To pa ni ustavilo drugače mislečih Demokratov, ki so napovedali odcepitev oziroma odhod iz stranke.
Renizijeva, zdaj že bivša desna roka, predsednica vlade FJK Debora Serracchiani je napovedi ocenila kot darilo politični desnici in populistom Beppeja Grilla. O prizadevanjih slovenskih rojakov za zagotovitev poslanskega ali senatorskega predstavniku v Rimu bomo v radijskih Sotočjih še govorili.
Kanalska dolina predaleč o centrov odločanja
Pred mesecem dni so rojaki iz Kanalske doline skupaj z zvezo nemško govorečih prebivalcev s peticijo pozvali pristojne, naj omogočijo učencem trijezičen – slovenski, nemški in italijanski pouk. Odziva pristojnih še ni, pravi podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, tako kot ni odziva na prošnje, da bi pristojni pomagali pri organizaciji pouka slovenščine.
Pouk sicer poteka na vseh osnovnih šolah v Kanalski dolini, toda učitelja Italija že šest let ne plačuje. Od leta 2011 do lani je za to skrbela gorska skupnost, letos pa je denar dala druga slovenska organizacija v Kanalski dolini, toda denarja nimajo dovolj za celotno šolsko leto, pojasnjuje Baraloth. Kakšno pa je zanimanje za učenje slovenščine v Kanalski dolini? Prisluhnite oddaji.
Prostora za Oljko v Poreču (še) ni
Pri uresničevanju manjšinskih pravic na Hrvaškem velja Istra za županijo, ki je na tem področju lahko za zgled in daleč pred vsemi. Zato je toliko težje verjeti, da se slovensko društvo Oljka iz Poreča s prostorsko stisko sooča tudi v letu, ko bodo rojaki v tem slikovitem turističnem mestecu praznovali že desetletnico delovanja. Njihova večletna prizadevanja ves čas podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine (SNM) Istrske županije (IŽ), ki je po smrti predsednika Dušana Žerovnika na to dolžnost oktobra lani izvolil rojaka Marijana Breclja in se na prvo sejo pod njegovim vodstvom sešel minuli četrtek 16.2.2017. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi prostorske težave društva Oljka iz Poreča, sicer pa bodo člani sveta dejavnost usmerili v pritegnitev mladih in uvedbo slovenščine v javne šole, je v pogovoru z Marjano Mirković povedal predsednik Sveta SNM IŽ Marjan Brecelj.
Novembra lani se je v Pulju minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc sestal z istrskim županom Valterjem Flegom. Ob tej priložnosti je na prostorske težave društva Oljka iz Poreča opozorila tudi njegova predsednica Miriam Pran, ki pa je na začetku tega meseca prejela zavrnitev svoje zadnje prošnje.
Prizadevanja društva Oljka dejavno podpira tudi slovenski manjšinski svet na ravni županije, potrjuje predsednik Marjan Brecelj in opozarja, da so o tem razpravljali tudi na seji sveta, s tem vprašanjem pa so pripravljeni znova iti tudi do istrskega župana Valterja Flega.
S precejšnjim optimizom pa v prihodnje mesece zre predstavnica slovenske narodne manjšine Mesta Poreč Darinka Lovrić, prepričana, da bodo prostori za društvo Oljka in tudi njeno delovanje zagotovljeni do letošnje jeseni.
Ali bodo uspeli, pa bomo poročali tudi v oddaji Sotočja.
Edna ftica priletejla
Oddajo tokrat končujemo z glasbeno dediščino porabskih Slovencev. V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so namreč v Monoštru predstavili zgoščenko z naslovom Edna ftica priletejla. Na njej se nahajajo zvočni posnetki, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, ki deluje pod okriljem SAZU-ja, posneli v porabskih vaseh med letoma 1970 in 1972 ter leta 2000.
Prisluhnite jim!
