Pridelava slovenske zelenjave

foto: MMC / Miloš Ojdanič

Ko govorimo o slovenski zelenjavi, je razkorak med cilji in željami po večji samooskrbi in dejansko proizvodnjo zelo velik. Smernice obsega proizvodnje in prodaje domače zelenjave po trgovinah žal na kažejo na bolje. A med proizvajalci zelenjave, z njimi se je pogovarjala Jernejka Drolec, je pred novo sezono spet zavel optimizem. O problematiki pridelave zelenjave so se danes pridelovalci pogovarjali tudi na sestanku na kmetijskem ministrstvu.

Ponudba slovenske zelenjave v trgovinah je bistveno manjša, kot bi želeli kupci. Tudi sicer je sveža zelenjava zelo občutljiv artikel, njena pridelava na prostem pa podvržena velikim vremenskim tveganjem. Naša odvisnost pri oskrbi zelenjave od velikih proizvajalk, kot sta Španija in Italija, pa se je z vso ostrino razgalila v drugi polovici januarja, ko so Španijo prizadela neurja in je nenadoma v naših trgovinah zmanjkovalo nekatere zelenjave. Podatki kažejo, da pridelava v Sloveniji celo upada. Zakaj? Predsednica zelenjavne verige Patricija Pirnat iz KZ Agraria Koper, ki je drugi največji odkupovalec sveže zelenjave od kmetov:

 

Zelenjadarji veliko pričakujejo od kmetijskega ministrstva in tudi od agencije za kmetijske trge, ki letos izredno pozno izplačuje subvencije:


Semenarno Ljubljana v zgodbo o samooskrbi z zelenjavo vključujejo tako, da v zadnjih letih količinsko povečuje semensko proizvodnjo predvsem avtohtonih in udomačenih sort zelenjadnic, pravi njihov direktor Aleš Šabeder:

Naše investicije so usmerjene ravno v povečevanje te semenske proizvodnje, predvsem v smer namakalnih sistemov, rastlinjakov in sodobne kmetijske mehanizacije, to je nekako tudi fokus razvoja v naslednjih letih, torej da povečamo število slovenskih avtohtonih sort, slovenskega semena in tudi količine, da bomo zadostili potrebam slovenskega trga za pridelavo slovenske zelenjave.

Samooskrba z domačo zelenjavo je po uradnih podatkih približno 38-odstotna, a se v tej skriva tudi zelenjava, ki so jo pripeljali iz Italije ter jo v zadrugah ali pri kmetih prepakirali in na koncu prodali kot slovensko, zato je dejanska samooskrba s slovensko zelenjavo še manjša, pravi Ivan Bučar, pridelovalec iz Grosuplja, in predsednik uprave GIZ Slovenska zelenjava. Slovenski pridelovalci zelenjave se pripravljajo, da bi vstopili v shemo Izbrana kakovost Slovenije, a pred tem bi po njegovem mnenju bilo treba rešiti še nekaj bistvenih problemov:


Velika pomanjkljivost in problem, ki bi ga moralo rešiti kmetijsko ministrstvo, sta, da nima pravih podatkov o tem, katero vrsto zelenjave pridelujejo na kmetijskih površinah, Gerki – grafične enote rabe kmetijskih zemljišč, ki so podlaga za izplačilo subvencij, tega podatka ne pokažejo.


Bučar meni, da je tako zaradi nesposobnosti uradnikov. Površine pod zelenjavo so se ob vsesplošnem ponavljanju, kako nujno je dvigniti samooskrbo z zelenjavo na višjo raven, v zadnjih petih letih celo znižale s 5 tisoč na tisoč hektarjev. Lani naj bi nekateri proizvajalci zlorabili subvencije za proizvodnjo vrtnin, tako da so na njive poleg drugih kultur posejali kolerabo ali fižol in ga posilirali za krmo živali. Slovenskega fižola na trgu ni dovolj, kljub temu pa so nekateri posamezniki subvencije pobrali. Taki odkloni se dogajajo, ker nimamo vpisanih Gerkov za tržne pridelovalce, ker nimamo šifrantov posameznih kultur in ker nimamo točno označenega porekla zelenjave, sistema označevanja, kdo je pridelal zelenjavo in kdo jo je predelal, npr. prepakiral.

Poseben, tudi aktualen problem, ki prav tako jezi proizvajalce zelenjave pri nas, je velika oskrba ekološke hrane od distributerjev iz Italije, od koder prihaja cenejša ekološko pridelana zelenjava, kot je naša konvencionalna pridelava. Zakaj? Zaradi neenotnih pogojev pridelave med državami.

Dokler tega ne bo, so naši kmetje v diskriminatornem položaju in nikoli ne bodo prosperirali. Naši otroci jedo hrano iz Španije in Italije, vemo pa, bili smo v Italiji, vidimo, kdo na italijanskih kmetijah pobira to zelenjavo. To so ti ljudje, ki pridejo z Lampeduse po kmetijah in videli smo, kako ti ljudje delajo za svoje preživetje

Tudi v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, v kateri so člani kmetijska podjetja, kot je Panvita, tudi pomembna pridelovalka zelenjave, ugotavljajo, da je pri nas premalo stročnic in zelenjave in da moramo vlagati v to. Za to pa je nujno potrebna strateška podpora, ki pa je ministrstvo očitno nima.