Na današnji dan pred 210-imi leti se je v Bišu v okolici Ptuja rodil doktor teologije, publicist in narodni buditelj JOŽEF MURŠEC. Zbiral je narodno blago, razpečeval slovensko in ilirsko literaturo ter bil med aktivnejšimi člani leta 1838 ustanovljene Slovanske čitalnice. Sloves prvega pomembnejšega slovenskega časnikarja si je Jožef Muršec prislužil s članki, v katerih je z naravnim in ne z zgodovinskim pravom utemeljeval pravico do neoviranega razvoja maternega jezika, ki edini zagotavlja nadaljnji obstoj naroda.
—–
Proti koncu 18. stoletja je nevarnost okužbe s sifilisom postajala vse bolj odločilna tudi v javnih razpravah o prostituciji. To so v avstrijskem kazenskem zakoniku, ki je veljal tudi v naših deželah, leta 1852 opredelili kot “obrtniško nečistovanje” in jo razglasili za kaznivo dejanje. Nekaj let pozneje so jo pod natančno določenimi pogoji le dovolili in prostitutke so bile postavljene pod nravstvenopolicijski nadzor. Na Dunaju so takšno ureditev sprejeli leta 1873 ob svetovni razstavi, manjša mesta pa so to uredila precej pozneje.
Tudi na Slovenskem so konec 19. stoletja po večjih mestih javne hiše pod zdravstvenim nadzorom spet začele delovati. Po prvi svetovni vojni je poglavarstvo pri deželni vladi za Slovenijo na današnji dan leta 1919 sprejelo odločitev, da prostitucija ni dopustna, a to se v praksi ni uveljavilo. Šele s sprejetjem zakona o preprečevanju spolnih bolezni leta 1934 so bile na jugoslovanskem ozemlju vse javne hiše prepovedane in zaprte.
—–
Gledališka in filmska igralka MAJDA POTOKAR je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in z zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca »Na svoji zemlji« leta 1948 prek »Samorastnikov« in »Rdečega klasja« do filmov »Ne joči, Peter«, »To so gadi« in še nekaterih. Igrala je v mnogih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah.
Za svoje stvaritve je dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado ter Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
—–
Na osnovi odloka cesarice Marije Terezije so leta 1754 v Trstu ustanovili navtično šolo oziroma prvo javno pomorsko šolo na severnem Jadranu nasploh. Že med prvimi dvajsetimi študenti, večinoma Tržačani, je bilo tudi nekaj takih, ki so govorili kranjski jezik, kar je takrat pomenilo, da so Slovenci. Do leta 1918, ko je bil Trst odrezan od svojega avstro-ogrskega zaledja, je na njej končalo šolanje kar lepo število pomorščakov slovenskega rodu; mnogi so pozneje na šoli tudi poučevali ter pisali knjige in priročnike za pomorce.
Do začetka druge svetovne vojne so slovenski fantje odhajali na šolanje za pomorščake trgovske mornarice predvsem v Bakar, Split, Dubrovnik in Kotor, leta 1945 pa je poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Primorsko izdalo odlok o ustanovitvi slovenske pomorske akademije v Bárkovljah pri Trstu. Odlok je bil realiziran šele dve leti pozneje, na današnji dan pred 70-imi leti, ko je v Semedeli pri Kopru odprla vrata Slovenska pomorska akademija z navtičnim, strojnim in ladjedelskim odsekom. Od leta 1995 njeno delo nadaljuje Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu.

Pavle Jakopič